Nekatere knjige te pokličejo same. V zadnjem času se mi je to zgodilo s knjigo o obrazih (Le visage interieur) francoskega teologa in pisatelja Olivierja Clémenta. Ko brskam in iščem knjigo na domačih knjižnih policah, ugotovim, da prav letos mineva 100 let od njegovega rojstva. Naključij ni. Niti pri knjigah.

Clément trdi, da je krščanstvo religija obrazov. Danes se mi zdi to še kako pomembno tudi zaradi razmer, v katerih se je znašla Evropa. Lahko bi rekli, da je Evropa kultura obrazov in da to spoznanje pravzaprav izhaja iz krščanske izkušnje.

Obraz je v prvi vrsti univerzalna, temeljna izkušnja, ki jo ima vsak izmed nas, ko gleda ljudi okrog sebe. Toda zakaj sploh obrazi, če pa se vse začne iz nič in tam tudi konča? Krščanstvo nam daje odgovor na to vprašanje. Tu nastopi ontološka razsežnost obraza, ki jo Clément poudarja v svoji knjigi. Clément v obrazu prepoznava ontološko razsežnost osebe. Tudi grška beseda prosōpōn, ki se jo največkrat enači z osebo, je p...