Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Matevž Lenarčič: Pohlep nam je zameglil razum

Za vas piše:
Katja Cingerle
Objava: 09. 07. 2023 / 12:09
Oznake: Svet in ljudje
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 09.07.2023 / 12:50
Ustavi predvajanje Nalaganje
Matevž Lenarčič: Pohlep nam je zameglil razum
Svet in ljudje
Ob ledeniku Perito Moreno v Patagoniji. FOTO: Amir Muratović

Matevž Lenarčič: Pohlep nam je zameglil razum

Marca letos je na Festivalu dokumentarnega filma premiero doživel film Temni pokrov sveta, ki spremlja fotografa, okoljevarstvenika, pilota in alpinista Matevža Lenarčiča na njegovih poteh okoli sveta z ultralahkim letalom.

Podobno potovanje spremljamo v njegovi najnovejši knjigi Točka brez vrnitve, v kateri prikaže svoje široko znanje o deželah, v katerih pristane, pomembne zgodovinske in aktualne dogodke, prijatelje doma in po svetu ter razmišljanje o družbi in njenem vplivu na okolje. 

Z ultralahkim letalom je trikrat obkrožil svet. Na svojih poletih zbira podatke o črnem ogljiku, drugem najpomembnejšem antropogenem vzroku za globalno segrevanje, zato je tudi kritičen glas v svetu, ki se grabežljivo peha za užitki in potrošnjo, ne glede na to, koga izkorišča in kakšne posledice pušča za seboj. 

Kaj lahko vidite s ptičje perspektive, česar z običajne ne moremo videti? 

Vidi se predvsem dlje in izboljša se prostorska predstava. Dojemanje sveta in svojega položaja v njem je bolj celostno, moteče podrobnosti se izgubijo. Razlike med ljudmi, ki so v družbenem sistemu, v katerem živimo, definirane z velikostjo številk na bančnih računih, velikostjo avta, hiše, številom potovanj in podobnimi nesmisli, se izgubijo, ostajajo samo odnosi med ljudmi, okolje ali mehurčki, v katerem se človek dobro počuti.

Razlike med ljudmi se izgubijo, ostajajo samo odnosi med ljudmi, okolje ali mehurčki, v katerem se človek dobro počuti.  

Športne zmage, tehnološke rešitve, različna odkritja, podjetne gazele ostajajo v senci ljudi, ki svoje življenje živijo pošteno, sodelujoče, neagresivno, ljubeznivo, ponižno. Ljudje, ki se hvalijo z zmagami, milijoni, številom zaposlenih, postanejo smešne kreature, ki verjamejo, da lahko obrnejo vrtenje Zemlje, da lahko kupijo podnebne spremembe ali z umetno inteligenco osvojijo srce kogar koli.

Se med poleti lahko zanesete še na koga, razen nase?

V ne tako kratkem življenju sem imel srečo spoznati nekaj ljudi, na katere se lahko 1000-odstotno zanesem. Ni jih veliko, zato so toliko več vredni. Vprašanje je tudi, koliko se lahko človek zanese sam nase. Samega sebe vendarle najbolj poznaš, z vsemi hibami, problemi, negotovostmi, zmotami. Samozavest ti narava hitro zbije v kletne prostore. Zato je včasih lažje zaupati drugim, verjeti, da so boljši od tebe, nezmotljivi, da je njihova odločitev pametnejša in zate primernejša. Predvsem pa je bistvenega pomena zaupanje v dober konec. Vsega nikakor ne moremo vedno predvideti, izračunati, včasih je potrebno zaupanje v usodo, zaupanje, da življenje ni vedno v tvojih rokah, da obstaja še veliko več od predstave o življenju, ki ga opisujemo s številkami, črkami, besedami, stavki.

Zato je včasih lažje zaupati drugim, verjeti, da so boljši od tebe.

Dolge polete, med katerimi se lahko vreme hitro spreminja in predstavlja hude ovire, spremljata sin Luka in Domen Grauf, s katerima sem v stiku prek satelitske povezave. Informacije, ki jih posredujeta, se ne da plačati z denarjem, vredne so toliko, kolikor je življenje vredno za posameznika, ki nima ravno kakšnih samomorilskih nagnjenj.

»Matevž je kot Superman, ki rešuje svet,« je zapisal režiser filma Temni pokrov sveta Amir Muratović. Je še vedno mogoče rešiti svet ali smo že na točki brez vrnitve, kot je naslov vaše knjige? Kaj bi morali kot posamezniki po vašem mnenju storiti, da bi ohranili naš planet prijeten za zanamce?

Posamezniki lahko naredimo zelo malo. Kapitalistično gibanje »green washing« nam ponuja vrsto možnosti za osebno ekološko zadovoljstvo, od električnih avtov, ločevanja odpadkov, domače hrane in podobnega, vendar je vse to v obstoječem ekonomskem sistemu, katerega del smo ‒ kljub okoljskemu ozaveščanju ‒ tudi mi vsi, zanemarljivo malo.

Bojim se, da bo naše okolje slej ko prej treba reševati z radikalnimi rezi.

Bojim se, da bo naše okolje slej ko prej treba reševati z radikalnimi rezi. Pohlep je bolezen, če je ne zdravimo, postane kronična. Boj za okolje je boj proti kapitalu, boj proti močnejšemu, ki ima dovolj sredstev tudi za orožje.


Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Svet in ljudje 4/2023. Revijo lahko kupite tukaj. Spremljajte nas tudi na Facebooku.

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
Svet in ljudje
49,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh