Zdi se, da razmere, v katerih živimo, niso naklonjene razpravi o miru. Slabe novice se vrstijo kot za stavo, razdeljenost na vseh področjih ne dovoljuje pristnih odnosov, ljudje postajajo otopeli. Zdi se, da je človeška nepremakljivost popolnoma onemogočila dialog. Družbena omrežja so sredi vsega dogajanja le ena izmed pasti, ki posameznika hitro posrkajo med ustvarjalce razdeljenosti in nemira. K temu pripomorejo še drugi ubijalci miru, kot so hitenje od ene obveznosti k drugi, živčnost na cesti in sploh velika mera nepotrpežljivosti v vseh okoliščinah. Zdi se, da je družba na vseh nivojih, v javni in zasebni sferi, miru zaprla vrata. Kam to vodi?

Francoski duhovni pisec p. Jacques Philippe pravi: »Čim bolj je svet v krizi, bolj je pomembno, da je naše srce v miru.« Kajti miru ne more širiti, kdor ga nima najprej v sebi. Kristjane nagovarja: »Biti v miru je bistveni element krščanske poklicanosti. Ta klic je danes v svetu, ki je poln strahov, nemira, zaskrbljenosti, še po...