Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Misliti, da ne bi mislili

Brane Senegačnik
Za vas piše:
Brane Senegačnik
Objava: 14. 04. 2026 / 20:31
Oznake: Slovenski čas
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 14.04.2026 / 20:36
Misliti, da ne bi mislili
Slovenski čas
VIR: Tatjana Splichal / Družina

Misliti, da ne bi mislili

Pred stavbo Državnega zbora Republike Slovenije stoji spomenik (jugoslovanski) revoluciji. Če pogledamo le malce širše, vidimo, da je osrčje slovenske države, ki je po ustavi parlamentarna demokracija, obkroženo s spomeniki ljudem, ki so svoje življenje posvetili boju proti sistemu parlamentarne demokracije (grobnica narodnih herojev, Edvard Kardelj, Boris Kidrič). Seveda je zgodba o kontinuiteti večplastna in še bolj zapletena: to, kar je danes parlamentarno poslopje, je bilo leta 1959 zgrajeno za zasedanja Ljudske skupščine Republike Slovenije oziroma Skupščine Socialistične republike Slovenije.

 Preddverje današnje velike dvorane Državnega zbora krasi skoraj 70 metrov dolga socrealistična freska Slavka Pengova Zgodovina Slovencev od naselitve do danes, slikarja, ki je bil za to delo izbran – tako piše na uradni spletni strani Državnega zbora RS –, ker je s svojimi do tedaj izvedenimi monumentalnimi poslikavami »izpričal najbolj pravoverno in dosledno razumljeno različico slovenskega socialističnega realizma«. Nedvomno tudi zaradi tega, ker »je bil v tistem času najbolj priznan slovenski freskantski slikar«, a je pri tem zanimivo, da je ustvaril nekatera svoja pomembna dela že pred revolucijo in v njej izrazito neljubem kontekstu – v župnijski cerkvi sv. Martina na Bledu. 

Tako zapletena zgodovinska slika s svojimi protislovji je izredno zanimiva in nedvomno relevantna za razumevanje sedanje slovenske družbe in mentalnega ozračja v njej. Zato se zdi nenavadno, da po več kot treh desetletjih najpomembnejšega dogodka v slovenski zgodovini ne vzbuja resnejših premislekov o tem, v...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh