ŽELVE

Želve so stare skoraj toliko kot dinozavri, saj je najstarejši najden fosil želve star 220 milijonov let (dinozavri so izumrli pred 65 milijoni leti). Čeprav so želve preživele vzpon in izumrtje dinozavrov, je marsikatera vrsta danes močno ogrožena in ji vsaj lokalno grozi izumrtje. Edina slovenska avtohtona sladkovodna vrsta želv je močvirska sklednica. Najbolj jo ogroža izginjanje primernih življenjskih prostorov – močvirij, saj jih izsušujejo, ter tudi vnašanje tujerodnih vrst v naš ekosistem.

Močvirska sklednica je edina avtohtona sladkovodna vrsta želv v Sloveniji. FOTO: Arhiv ZOO Ljubljana

GLAVA

Glava je majhna, vrat dolg in zelo gibljiv. Na glavi ni vidnih slušnih odprtin, a kljub temu želve dokaj dobro slišijo.

OČI

Oči so majhne in postavljene na strani. Na podlagi barve oči lahko določimo spol. Samice imajo šarenice vedno obarvane rumeno, samci pa rdeče-rjavo.

ZOBJE

So edini plazilci, ki nimajo zob, a vseeno lahko močno ugriznejo. Za želve pravimo, da imajo kljun.

OKLEP

Oklep je precej okrogel in visok, a redko večji od 20 cm. Njegova oblika spominja na skledo, po čemer je želva tudi dobila slovensko ime.

BARVA OKLEPA IN KOŽE

Prepoznamo jih po temno obarvanem oklepu in drobnih rumenih pegah, ki so posejane po vsem telesu, vključno z oklepom. Pri starejših živalih lahko pege na oklepu postanejo manj izrazite.

Močvirske sklednice prepoznamo po drobnih rumenih pegah po njihovem oklepu in telesu. FOTO: Arhiv ZOO Ljubljana

NOGE

Na sprednjih okončinah imajo 5 prstov, na zadnjih 4. Med prsti imajo plavalno kožico in na koncu prstov kremplje. Kremplji samcev so veliko daljši od krempljev samic.

REP

Odrasli samci so veliko manjši od samic, a imajo v primerjavi s samicami daljši in močnejši rep.

SPORAZUMEVANJE

Znanstveniki ne vedo točno, kako se močvirske sklednice med seboj sporazumevajo. Vendar pa je znano, da večina vrst želv v obdobju gnezdenja oddaja tihe zvoke (stokanje, žvižganje, čivkanje …).

SKRIVANJE PRED NEVARNOSTJO

Pred nevarnostjo se najpogosteje skrijejo v vodo. Kadar pa »skok« v vodo ni mogoč, se skrijejo v oklep. V nasprotju s prepričanjem mnogih, želve ne morejo zapustiti svojega oklepa (enako kot polži ne morejo zapustiti svoje hišice), saj je del njihovega okostja in je priraščen na njihovo telo.

DOLOČANJE SPOLA

Pri želvah (aligatorjih, krokodilih …) se spol ne določi ob oploditvi (tako kot pri ljudeh, mačkah, psih, pticah … ), ampak je odvisen od temperature v gnezdu (20–35°C). Pri nižjih temperaturah se razvijejo samci, pri višjih pa samice. Seveda previsoka ali prenizka temperatura v gnezdu vodi v propad jajc.

Članek je bil objavljen v majski številki mavrice. Nanjo se lahko naročite po naši spletni trgovini. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin za otroke in starše.