Prispevek v celoti je objavljen v reviji Najst.

Sara Mihalič: »Med tednom je dovolj časa za učenje«

V Katekizmu Katoliške cerkve se kot prva izmed petih cerkvenih zapovedi glasi: Udeležuj se maše v nedeljo in na druge zapovedane praznike in ne opravljaj nobenih del in dejavnosti, ki ogrožajo posvečevanje teh dni. Ampak saj učenje ne ogroža češčenja Boga, kajne? Slovenska beseda »nedelja« že kar sama po sebi kliče, da jo ločimo na besedi »ne« in »delaj«, španska beseda pa daje temu dnevu še boljšo težo, ko zadnji oz. po krščansko prvi dan v tednu kliče kot »domingo« oz. Gospodov dan. Prav je, da ta dan posvetimo Bogu z obiskom maše in da si vzamemo čas za bližnje, predvsem za družinske člane, saj smo kristjani poklicani, da v odnose prinašamo Boga. Seveda je to naše poslanstvo vsak dan, a nedelja je prav poseben dan, ko lahko to ozavestimo in se potrudimo še toliko bolj. 

Pomisli, kako si preživel celoten teden. Koliko časa si iz dolgčasa drsal po telefonu, med učenjem razmišljal o drugih stvareh, taval po hiši, namesto da bi misli osredotočil na delo za šolo. Vse te ure zdaj pretvori v učenje in ugotovil boš, da se ti ob dobri organizaciji v nedeljo sploh ne bo treba učiti.

Ugotovil boš, da se ti ob dobri organizaciji v nedeljo sploh ne bo treba učiti.

Če si tip učenca, ki se vse nauči »zadnjo sekundo«, pa ti predlagam, da nedeljo pri odštevanju dni do testa ali spraševanja kar izpustiš. Prav tako je pomembno, da si med učenjem vzameš odmor in se resetiraš. Učenje za šolo je pomembno, ampak veliko večje zadovoljstvo ti bo na dolgi rok prineslo tisto, kar boš lahko uporabil v življenju. Naj bo nedelja dan, ko za družino pripraviš novo sladico, organiziraš kakšno družabno igro ali lov na zaklad, starše povprašaš o njihovi preteklosti, obiščeš babico in dedka ali povabiš prijatelje in skupaj preživite nedeljski dan ob druženju in igranju kakšnih športov ali inštrumentov.

Ivo Gnezda Vrhunc: »Učenje je včasih nujno potrebno tudi v nedeljo«

Učenje je temeljna dolžnost in dejavnost vseh vrst učencev, od osnovne šole do fakultet. Za učenje pa potrebujemo dovolj časa, včasih tudi precej, vendar ga je pogosto težko najti. Ponavadi pa imamo v nedeljo, na dan, ki je že po državnem zakonu prost dela, na razpolago več prostega časa, zaradi česar se nam nedelja sprva ponuja kot lep dan za učenje.

Ponavadi imamo v nedeljo več prostega časa, zaradi česar se nam nedelja sprva ponuja kot lep dan za učenje.

Je pa to tudi poseben dan, ko nam Bog zapoveduje počitek in polnjenje baterij, dan, ko naj ne bi opravljali nenujnih večjih del. Z lahkoto se torej znajdemo v dilemi, ali je res prav, da nedeljo uporabimo za učenje.

Glavna težava, da uporabimo nedeljo za učenje, bi lahko bila omenjena Božja zapoved, za katero je gotovo prav, da se je držimo, a vprašati se moramo, ali jo učenje res krši. Učenje samo po sebi ni delo, ki bi ga lahko pojmovali kot »hlapčevsko« (kakršna so tudi dela, ki so v nedeljo prepovedana), nasprotno, je nekaj povsem individualnega, kar mora in lahko opravi samo posameznik sam in se veže predvsem na umsko dejavnost. A to je tudi odvisno od primera do primera, od okoliščin. Gotovo je pomembno, ali govorimo o uri ali dveh ali pa o petnajstih urah učenja; dvourno učenje se mi zdi neškodljivo, medtem ko bi celodnevno učenje lahko že bilo. Ampak koliko učencev se dejansko toliko uči? In če se že kdaj, kako pogosto se? Zagotovo ne velikokrat. Poleg tega je učenje velikokrat zelo potrebno za uspeh v šoli, ki pa je prav tako pomemben za uspeh v življenju, ki nam mora biti cilj. Nujno potrebna, neodložljiva dela pa so po prej omenjeni zapovedi tudi ob nedeljah dovoljena.

Prispevek v celoti je objavljen v reviji Najst (2/2023). Revijo lahko prelistaš TUKAJ. Spremljaj Najst tudi na Facebooku in Instagramu.