Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Naša luč že 75 let povezuje Slovence po svetu

Za vas piše:
Darja Prašnikar Cerar
Objava: 19. 11. 2026 / 19:53
Oznake: Naša luč
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 19.11.2026 / 19:59
Ustavi predvajanje Nalaganje
Naša luč že 75 let povezuje Slovence po svetu
Leta 1951 so Stanko Grims, Valentin Zupančič, Zdravko Reven in Vinko Žakelj ustanovili revijo Naša luč. FOTO: Uredništvo

Naša luč že 75 let povezuje Slovence po svetu

Izteka se jubilejno leto, ko Naša luč, mesečnik za Slovence doma in po svetu, praznuje 75 let neprekinjenega izhajanja. Vse od leta 1951 rojakom po svetu prinaša slovensko besedo, novice ter kulturne in duhovne vsebine, hkrati pa povezuje skupnosti v različnih državah ter jim pomaga ohranjati stik z matico, krepiti ljubezen do slovenskega jezika in domovine ter ohranjati njihovo narodno in krščansko zavest.

Rafaelova družba je spomladi posnela kratek dokumentarni film o zgodovini in poslanstvu mesečnika Naša luč. Film predstavi okoliščine nastanka revije, njeno soočanje s cenzuro in povezovalno vlogo, ki jo ima še danes. V sodobnem in privlačnem filmskem jeziku približa njeno zgodbo tudi gledalcem, ki revije še ne poznajo. Praznovanje jubileja je doseglo vrhunec 9. junija 2026 s filmskim večerom v Galeriji Družina v Ljubljani, kjer so film prvič javno predvajali. Dokumentarec in večer v znamenju mladosti odražata skrb in prizadevanja Rafaelove družbe, da s svežimi pristopi ohranja revijo in druge svoje programe žive in zanimive ter jih približuje slovenskemu človeku doma in po svetu.

Rafaelova družba je spomladi posnela kratek dokumentarni film o zgodovini in poslanstvu mesečnika Naša luč.

Naša luč skozi čas

Na začetku 20. stoletja so revščina in gospodarski pretresi številne Slovence pognali v tujino, zlasti v rudarska in industrijska središča severne Francije, Belgije in Nemčije. Po drugi svetovni vojni se je ekonomskemu izseljevanju pridružilo še politično, saj so številni pred komunističnim režimom bežali predvsem v Argentino in druge južnoameriške države ter v Združene države Amerike. V šestdesetih letih je sledil nov val delavcev, ki so odhajali v Nemčijo, Švedsko, Francijo, Avstralijo in Kanado.

Izseljenski duhovniki, ki so delovali med rojaki v Evropi, so prepoznali potrebo po njihovi verski in kulturni oskrbi ter medsebojnem povezovanju. Leta 1951 so Stanko Grims, Valentin Zupančič, Zdravko Reven in Vinko Žakelj ustanovili revijo Naša luč. Sprva je bila namenjena predvsem rudarjem, ki so dobro vedeli, kaj pomeni luč v temnem rovu: kazala jim je pot in vlivala upanje na srečno vrnitev. Takšna simbolična opora jim je želela biti tudi Naša luč. Z novicami ter verskimi in kulturnimi vsebinami jih je bodrila, povezovala in jim na tuje prinašala košček domačnosti, obenem pa pomagala ohranjati slovenski jezik in krepiti vezi z domovino.

Naša luč je bralce z novicami ter verskimi in kulturnimi vsebinami bodrila, povezovala in jim na tuje prinašala košček domačnosti, obenem pa pomagala ohranjati slovenski jezik in krepiti vezi z domovino.

V prvem letu sta izšli dve številki, v naslednjih dveh letih po šest, nato je postala mesečnik. Od prve številke do demokratizacije Slovenije jo je izdajala Družba sv. Mohorja v Celovcu, ki jo je vodil Janko Hörnbock. Koroška je bila štiri desetletja, vse do osamosvojitve Slovenije, njen založniški dom in varen prostor za tiskanje slovenske besede, ki se v tedanji Jugoslaviji ni smela svobodno širiti. Jugoslovanske oblasti so na Hörnbocka pritiskale, naj preneha izdajati revijo, in Mohorjevi družbi v zameno ponujale gospodarske ugodnosti, vendar se ta pritiskom ni uklonila.

Naša luč ni poročala le o življenju izseljenskih skupnosti, temveč je bralcem pomagala razumeti dogajanje v domovini, jih seznanjala s kulturnimi, verskimi in narodnimi vprašanji ter jih bodrila in razveseljevala. Janez Pucelj je poudaril, da jim je na tujem dajala versko in kulturno oporo ter vlivala upanje, da bodo tudi njihovi otroci, rojeni in odraščajoči v tujini, ohranili narodno zavest in bili ponosni na svoje slovenske korenine. V času največjega razcveta je dosegla širok krog naročnikov, saj je njena naklada v šestdesetih letih narasla na približno 10.000 izvodov.

(Se nadaljuje ...)


Članek je bil objavljen v reviji Naša luč (12/2026).

Nalaganje
Nazaj na vrh