Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»Ne vem, kaj se mi je obrnilo v glavi«

Za vas piše:
Rem Marič
Objava: 20. 12. 2023 / 11:09
Oznake: Mladi
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 21.12.2023 / 07:35
Ustavi predvajanje Nalaganje
»Ne vem, kaj se mi je obrnilo v glavi«
Najst
FOTO: Pexels

»Ne vem, kaj se mi je obrnilo v glavi«

V Najstovi rubriki "To je to!" mladi odrasli bralcem zaupajo, kako so odkrili svoje poslanstvo. Tokratni gost rubrike je zdravnik ... ki pa sploh ni nameraval postati zdravnik. Kaj se je zgodilo?

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst.

Živjo! Sem Rem Marič, star sem 31 let in prihajam iz Ljubljane. Po poklicu sem zdravnik. Tudi moj oče je po poklicu zdravnik. Ko sem obiskoval osnovno in srednjo šolo, nisem načrtoval, da bom postal isto kot oče. Želel sem si veliko trenirati in tekmovati v karateju, poleg tega sem mislil narediti kakšno fakulteto, na primer varnostne vede ali kaj podobnega. Za kaj drugega se nisem čutil dovolj sposobnega. Po opravljeni birmi nisem dal veliko na svoj odnos z Bogom. Nekako sem bil prepričan, da je Cerkev samo za ovce in da je pokvarjena, polna slabega, jaz pa zanjo predober ter prepameten. Mimogrede, obiskoval sem Gimnazijo Poljane.

Zdravnik Rem Marič. FOTO: Osebni arhiv

Prelomna leta ob salezijancih

V letu, ko sem moral k birmi, smo se preselili v salezijansko župnijo Rakovnik. Morda poznate don Boska in njegov genialni preventivni sistem? Salezijanci so mojstri dela z mladimi. Mene so salezijanci z don Boskovim preventivnim sistemom prelevili v animatorja, birmanskega voditelja in sedaj tudi v salezijanca laika-sotrudnika. Seveda se je v teku let moj odnos z Bogom bistveno spremenil. Vključil sem se v Cerkev in spoznal, da smo živi kamni Cerkve vsi, s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Spraševal sem se o marsičem. V tretjem letniku gimnazije sem kljub prej opisanemu, zelo jasnemu načrtu preračunal, da bi se mi s pomočjo »popusta« za športnike verjetno celo izšel študij medicine. Sploh ne vem, kaj se mi je obrnilo v glavi, ampak nekako se je izšlo tako, da sem se vpisal na študij medicine.

Vključil sem se v Cerkev in spoznal, da smo živi kamni Cerkve vsi, s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi.

Namesto odgovora še dve vprašanji

Ko se danes vprašam, kaj je moje poslanstvo, se mi v glavi namesto odgovora porodita še dve vprašanji. Tako da namesto odgovora na eno vprašanje zdaj iščem odgovor na tri vprašanja. Očitno je, da biti moder ni moje poslanstvo. Prvo vprašanje je torej, kaj sploh poslanstvo je. Slovar pravi: »Poslánstvo: kar je smisel, bistvo dejavnosti, obstoja koga.« No, saj se mi je zdelo, da je nekaj takega. Drugo vprašanje: Ali imam lahko več poslanstev? Zdi se mi, da ima posameznik lahko več poslanstev. In na koncu še tisto prvo vprašanje: Kaj je moje poslanstvo? Dozdeva se mi, da je v prvi vrsti moje poslanstvo biti oče in mož. V drugi vrsti biti dober v svojem poklicu, kar v mojem primeru pomeni pomagati ljudem.

Zdi se mi, da ima posameznik lahko več poslanstev.

Težko je sprejeti nepopolnost

Vem, da mi niti prvo niti drugo ne uspeva perfektno. Žena ima svoja pričakovanja, s sinom bi rad naredil marsikaj, pa mi večkrat ne uspe, v službi so ljudje večkrat nezadovoljni z mojim delom, komunikacija je včasih obupna. To je zelo težko sprejeti, sploh če tudi svoj poklic čutiš kot poslanstvo in človeku želiš pomagati najboljše, kakor znaš. Ampak neskončno lažje je, ker vem, da sem se potrudil in da bo za vse ostalo poskrbel On.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (7/2023). Spremljaj Najst tudi na Facebooku in Instagramu.

Kupi v trgovini

birma
Najst
5,50€
Nalaganje
Nazaj na vrh