Pred 90 leti so v New Yorku odprli Empire State Building, ki je bil takrat najvišji nebotičnik na svetu. FOTO: Pixabay.


Prvega maja 1931 ob pol dvanajsti uri dopoldne je ameriški predsednik Herbert Hoover v Beli hiši v Washingtonu pritisnil na gumb. Skoraj hkrati se je množici ljudi v več kot tristo kilometrov oddaljenem New Yorku iz ust izvil krik navdušenja, ko je v tisočerih električnih lučeh zažarel novi nebotičnik Empire State Building.

»To je največja stavba, katero je sploh kdaj postavil človeški rod,« je navdušeno zapisal časopis Ameriška domovina.

Za prvi nebotičnik na svetu velja desetnadstropni Home Insurance Building, ki so ga leta 1885 postavili v Chicagu. Po današnjih merilih je bil z 42 metri višine palček, a za tiste čase je bil vrtoglavo visok.

Štiri leta pozneje so v Parizu slovesno odprli tristo metrov visoki Eifflov stolp. Bil je najvišja stavba na svetu in pogled nanj je jemal dih, toda šlo je za železno konstrukcijo. V ZDA, še zlasti v New Yorku, pa so kot gobe po dežju rasli pravi nebotičniki.

Prvi je višino dvesto metrov presegel že leta 1909. Še bolj se je gradnja visokih stavb razmahnila v dvajsetih letih 20. stoletja, ko so ZDA doživljale gospodarski razcvet.

Chryslerjev tekmec

Maja 1930 so v New Yorku slovesno odprli 319 metrov visoki Chryslerjev nebotičnik, ki je po mnenju nekaterih še danes najlepša stolpnica v tem mestu. Bil je tudi najvišja stavba na svetu, vendar je slab kilometer stran že rasel Empire State Building.

Po prvotni zamisli naj bi imel petdeset nadstropij, vendar so pozneje načrtovano višino večkrat popravili navzgor, da bi posekali tekmece.

Gradnja se je začela 17. marca 1930 in je trajala komaj trinajst mesecev. Na gradbišču je bilo hkrati skoraj 3.500 delavcev.

Na starih fotografijah lahko vidimo, kako so neprivezani privijali vijake, počivali in malicali na kovinskih nosilcih, štrlečih v zrak, medtem ko so globoko pod njimi počivale strehe okoliških stavb.

Empire State Building je visok 381 metrov, skupaj z anteno pa kar 443 metrov. Ima 102 nadstropji, 6.514 oken in 73 dvigal. Do vrhnjega nadstropja pelje tudi 1.872 stopnic.


FOTO: Pexels.

Meja, preko katere ni mogoče

»Zdi se, da so ljudje končno dosegli tisto mejo v višini zgradb, preko katere ni več mogoče,« je slabih pet mesecev po odprtju Empire State Buildinga pisal časnik Jutro.

»Dva razloga govorita za to trditev. Prvi razlog so – dvigala. Njih število ne more biti neomejeno, kajti zahtevajo toliko prostora, da bi morali končno vso notranjost zgradbe izkoristiti samo za njih napravo. /…/ Drugi in še važnejši razlog so – cene pisarniških prostorov. Čeprav so namreč dvigala omejili na najmanjše možno število, so zahtevala tako velik del poslopja zase in so zvezana s takšnimi obratnimi stroški, da so morali najemnine za pisarniške prostore določiti na naravnost blazno višino.«

Ker so visoke cene odganjale najemnike, so lastniki poskušali izpad dohodka nadomestiti tako, da so Empire State Building odprli za obiskovalce. Ti so morali za ogled plačati dolar. V prvih mesecih je nebotičnik vsak dan obiskalo šest tisoč ljudi, ob nedeljah pa približno dvakrat toliko. Pred dvigali, ki so vozila na vrh, je bila zato velika gneča.

»Palico, fotografski aparat in podobne reči, ki bi se ti utegnile izmuzniti iz rok, moraš prej oddati in jih prejmeš ob povratku. Kajti še tako lahka reč, ki bi padla z vrha v globino, bi priletela na tla s takšno silo, da bi utegnila na mestu ubiti človeka,« je v sredo, 23. septembra 1931, zapisal časnik Jutro.

Empire State Building je bil najvišji nebotičnik na svetu do leta 1973, ko so v New Yorku odprli 417 in 415 metrov visoki stolpnici Svetovnega trgovinskega centra.


Prispevek je bil v celoti objavljen v novi številki tednika Družina (18/2021).