Čas, ki ga živimo, je bistveno zaznamovan s kroničnim pomanjkanjem zaupanja. In čeprav se kriza zaupanja razkriva že kar nekaj časa, jo je epidemija dobesedno izstrelila v višave. Da ne kaže vse svoje vere polagati v človeka, nam ne nazadnje govori že Sveto pismo: »Preklet mož, ki zaupa v človeka,« piše prerok Jeremija. In Slovencem nam je bila ta misel blizu. Da v času nekdanje države nismo zaupali beograjskim oblastem, se morda še zdi razumljivo. S časom se je namreč jasno izkazalo, da razlog njihovega zanimanja ni bila dobrohotna naklonjenost, pač pa takšni in drugačni interesi. Tudi dejstvo, da nam na tak ali drugačen način po osamosvojitvi vladajo dediči enopartijskega režima, ravno ne vliva zaupanja. Saj vemo, kako je z volkom in njegovo dlako ...

Da pa danes povsod, kamor ti nese oko, vidiš le zarote in poskuse prevare, je vendarle prehudo. Če smo včasih dvomili v integriteto in dobronamernost oblasti, se to nekako še da razumeti. Da pa danes dvomimo že vse povprek...