Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Nori ples

Andrej Praznik
Za vas piše:
Andrej Praznik
Objava: 26. 04. 2024 / 10:17
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 26.04.2024 / 13:19
Nori ples
Hendrik Hondius: Plesna kuga. FOTO: Wikipedia

Nori ples

Dne 29. aprila 1727 se je v Parizu rodil francoski baletni mojster Jean-Georges Noverre, ki je preoblikoval takratni dvorni balet, zato se ga je prijelo ime stari oče sodobnega baleta. Na dan njegovega rojstva praznujemo svetovni dan plesa. Ritmično gibanje ob glasbi je priljubljena zabava, ki mladim omogoča sproščeno druženje in navezovanje novih poznanstev, razveseljuje pa tudi veliko starejših. Ples se seveda lahko izrodi, vendar to ni samo težava današnjega časa. Iz zgodovine so znani primeri nenavadnega norenja, ki še danes niso pojasnjeni.

V Erfurtu, glavnem mestu nemške zvezne dežele Turingije, je leta 1237 kakšnih sto otrok nenadoma začelo plesati. Med zvijanjem in skakanjem so prehodili pot do dvajset kilometrov oddaljenega Arnstadta, kjer so od izčrpanosti popadali na tla. Zapis iz tistega časa pravi, da jih je po vrnitvi domov veliko umrlo, nekaterim pa je do konca življenja ostalo bolezensko tresenje.

Dne 17. junija 1278 je na mostu v nizozemskem mestu Utrecht nenadoma začelo plesati okrog dvesto ljudi. Njihovo sukanje in poskakovanje je prekinila šele nesreča. Most se je podrl in veliko jih je utonilo.

Kmetje so pustili pluge, rokodelci so zaprli delavnice

Ob tromeji Belgije, Nizozemske in Nemčije leži mesto Aachen, ki so ga naši predniki imenovali Cahen. V njem je leta 814 umrl frankovski kralj Karel Veliki, v naslednjih stoletjih pa so v tamkajšnji stolnici kronali nemške kralje. Aachen je bil tudi pomemben božjepotni kraj, v katerega so radi romali Slovenci. Na god Janeza Krst...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh