Zapri
Iskanje

Nove orgle v koprski stolnici

Za vas piše:
Martin Šuštar
Objava: 24. 01. 2022 / 22:22
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 24.01.2022 / 22:34
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Nove orgle v koprski stolnici

Nove orgle v koprski stolnici
V koprski stolnici so zadonele sodobne simfonične orgle. FOTO: Tatjana Splichal
Več desetletij je trajalo načrtovanje postavitve novih primernih orgel za koprsko stolnico, ki bi nadomestile Callidove orgle, spomenik, ki bo v prvotnem stanju po načrtih stolne župnije v prihodnjih letih obnovljen in prestavljen v eno od koprskih cerkva.

Organist Mirko Butkovič je sredi leta 2017 z orglarjem Francescom Zaninom izvedel za razpis za dodelitev orgel dvorane Tonhalle iz Züricha. Pomislil je, da bi lahko bile umeščene v koprsko stolnico. V dogovoru z župnikom stolne župnije Koper Primožem Krečičem sta šla na ogled v Zürich in si vzela nekaj ur za podroben pregled orgel, ki so tik pred demontažo še zadnjič zaigrale. Sledile so dolge razprave z župnikom in z zborovodjo Miranom Bordonom. Pridružila sta se tudi vodja škofijske komisije za orgle Martin Šuštar ter David Tomovski, kar je hitro preraslo v projektno skupino.

Orgle svetovnega kova iz Švice

Odločitev ni bila lahka. Vemo, da bi si največja stolnica v Sloveniji zaslužila nove orgle z najmanj 50 registri precej izdatnih menzur, ampak za tak projekt in obenem nujno postavitev novega pevskega kora denarja ne bi nikoli uspeli zbrati. Ko se je pojavila priložnost iz Švice, pa bi lahko dobili orgle svetovnega kova s kar 68 registri (sedaj 69 registri) in to skorajda zastonj. Po drugi strani se iz dispozicije jasno vidi, da imajo ogromno število jezičnikov, alikvotov ter mikstur, kar seveda ne prispeva k liturgični uporabnosti. To pomeni, da se bodo pojavili stroški uglaševanja, saj je razpon nihanja temperature v stolnici med letom več kot 20 stopinj Celzija. 

Prevladal je psihološko-propagandni element in ocena, da bo lažje zbrati denar za podarjene in prepoznavne orgle iz Züricha kot pa za naročilo popolnoma novih.

Prevladal je psihološko-propagandni element in ocena, da bo lažje zbrati denar za podarjene in prepoznavne orgle iz Züricha kot pa za naročilo popolnoma novih. In prav ta argument se je kasneje izkazal za pravilnega. Odločili smo se, da nas nič ne stane poskusiti s kandidaturo in preučili smo številne dejavnike, ki so bili pomembni za sprejem odločitve. Časa za pripravo zahtevne prijave na razpis je bilo izjemno malo in pripravljalne aktivnosti so potekale prav do zadnjega dne. K trem najprimernejšim kandidatom, ki so se prijavili na razpis, je prišla delegacija fundacije Kongresshaus iz Züricha. Zaradi odlično pripravljene vloge, uspešnega lobiranja in dobro zastavljenega projekta je bil izbran Koper. Obiskal nas je tudi sam Jean Guillou. Na dvostopenjskem mednarodnem razpisu za postavitev orgel je bila izbrana Orglarska delavnica Maribor. Sanje so se po Božji previdnosti uresničile.

Po izboljšavah so orgle danes še boljše

Zaradi zamude pri izdelavi kora ter epidemioloških razmer se je postavitev orgel zavlekla v letošnje leto. Pri orglah se je odstranilo v podnožje orgelske omare vgrajen mehanski igralnik ter se uporabilo prosto stoječi električni igralnik, ki je na koru postavljen tako, da organist gleda v cerkev. Na orglah se je napravilo skoraj ducat izboljšav (nove sapnice III. manuala, novi zračni kanali, elektronika, mehovje itd.), tako da lahko s ponosom rečemo, da so orgle sedaj še boljše, kot so bile v Švici. Presenetljivo je, da so orgle dobro akustično umeščene v prostor. Pri igranju s »tutti« registracijo orgle na koru povzročajo bolečino v ušesih, pa vendar v stolnici izzvenijo lepo in to kljub kompleksni barokizirani strukturi stebrov in obokov. Akustiko te stolnice je seveda težko primerjati z enoladijskimi cerkvami. Krivulja pojemanja zvoka v stolnici koprski je namreč bistveno bolj strma.

Orgle kot celota delujejo precej svetlo, kar ni tako samoumevno.

Med ostalimi izboljšavami smo se odločili tudi za majhno dopolnitev dispozicije. Najprej smo v dogovoru z delegacijo fundacije Kongresshaus, pa tudi z Jeanom Guilloujem, odpravili nesmiselno podvojitev na I. manualu. Blockflöte 2′ smo s prvega manuala premaknili na tretjega ter Nasard 2 2/3′ smiselno prestavili na prvega. Piščalju tretjega manuala smo dodali nov register Viole 4′. Ta register ima manj kot pet odstotkov večmanualnih orgel v Franciji. Dodali smo tudi novo superoktavno zvezo III-II. S posegi smo izboljšali liturgično, pa tudi koncertno uporabnost orgel. Vsi manuali imajo še nastavljiv tremulant. Na voljo sta snemalnik in funkcija za transponiranje, elektronski pomnilnik registrskih kombinacij s sekvencerjem pa omogoča vsakemu organistu programiranje lastnih nastavitev.

Vsi principali in flavte v osemčeveljski legi so lepo diferencirani. Slednje lahko trdimo tudi za š tiričeveljske flavte. Lepo diferencirani so tudi jezičniki. Med njimi bi izpostavil nadpovprečno močen register Cromorne na I. manualu, ki ga v tem delu Evrope nismo vajeni. Izredno solističen je tudi Cornet II–V na glavnem manualu. Gamba in Voix-Céleste na III. manualu sta rahlo prešibka, kljub temu da imata dovolj široko menzuro in izrez (pri Gambi je premer piščali za ton C 107 mm). Oba registra sta bila preintonirana v okviru zdravega razuma, da sta postala za malenkost močnejša, kot sta bila prej. Mikstur v orglah res ne manjka. Najbolj ekstravagantna je vsekakor Aliquot III (3 1/5′, 2 2/7′,1 7/9′,), njej ekvivalentna pa je tudi v pedalu pod imenom Theorbe III (6 2/5′, 4 4/7′, 3 5/9′). Obe miksturi nas rahlo spominjata na sireno lokomotive. Zanimiv je Violoncelle 16′ na IV. manualu, ki je zelo redek in lep register. V pedalu je vrsta registrov, ki omogočajo primerno izbiro stopnje glasnosti glede na štiri manuale. Orgle kot celota delujejo precej svetlo, kar ni tako samoumevno.

Vrhunski inštrument, ki mu ni para daleč naokoli

Orgle so bile v soboto, 6. novembra 2021, blagoslovljene, niso pa še kolavdirane. Časa je preprosto zmanjkalo. Drobne napake bo orglar še odpravljal v prihodnjih mesecih. Orgle niso idealne, so pa vrhunski inštrument, ki mu ni para daleč naokoli. Orgle koprske stolnice omogočajo interpretacijo celotne orgelske literature. Zvočno so zelo bleščeče, obenem pa dramatične in resnobne. Zaradi dobrih žaluzij in velikega števila registrov omogočajo vse stopnje crescenda od najtišjega pianissima do najmogočnejšega fortissima.

Orgle koprske stolnice omogočajo interpretacijo celotne orgelske literature.

Dela v stolnici so se štiri leta po oddani prijavi na razpis za pridobitev orgel in po treh letih intenzivnega teka projekta zaključila. Natanko šest stoletij za tem, ko je bil v letu 1421 prvič zabeležen podatek o orglah v Kopru, in dobri dve stoletji za tem, ko je v Kopru donelo celo osem takih inštrumentov, so na novem pevskem koru zadonele sodobne simfonične orgle, ki bodo dale polet glasbenikom in ustvarjalcem. Predvsem pa lahko urbi et orbi povemo, da smo ponosni, da je ta, sedaj izboljšan inštrument našel nov dom prav pri nas. Prepričan sem, da bo koprska stolnica središče velikih duhovnih in glasbenih dogodkov in bo spodbudila mlade organiste, cerkvene glasbenike in skladatelje.

Članek je bil objavljen v novi številki revije Cerkveni glasbenik (6/2021). Revijo lahko prelistate TUKAJ. Revija za cerkvene pevce in organiste, je dvomesečnik, ki prinaša predstavitve avtorjev in skladateljev ter njihova dela, notno prilogo, članke o glasbeni podobi bogoslužja ter ocene in kritike s cerkveno-glasbenega področja. Posamezen izvod stane 6,50 evra, letna naročnina je 39,00 €. Naročila: narocila@druzina.si, 01 360 28 28. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin.

Kupi v trgovini

39,00€ Poglej izdelek: Cerkveni glasbenik
Nalaganje
Nazaj na vrh