To za naslonke ne velja, saj so izgovorjene skupaj z besedo, na katero se pripnejo. Večino naslonk predstavljajo naslonske oblike zaimkov, ki so okrajšane od naglasnih, npr. tožilnik in rodilnik osebnega zaimka njega je naglasna oblika, ga pa naslonska. Take so še oblike ji, mu, se, jih … Pomembno skupino naslonk tvorijo oblike glagola biti, kot so je, sem, bom. Ostale naslonke so posamezni vezniki, npr. da, če, in, členki, npr. pa, ne ter enozložni predlogi, npr. na, v, od. Predlogi se postavljajo pred samostalnik ali pridevnik, ostale naslonke pa tvorijo naslonski niz in skupaj stojijo na drugem ali prvem mestu v stavku. Zaporedje naslonk v naslonskem nizu je določeno in predstavlja eno od pravil stalnega besednega reda. Glavni razlog za določenost vrstnega reda naslonk je najverjetneje njihova nenaglašenost in zato nesamostojnost: ker nimajo naglasa, v govoru nimajo enakega statusa samostojnosti kot naglašene besede, zato so veliko bolj podvržene striktnim pravilom razporeditve. 

Na...