Fiskalni kazalniki že zdaj govorijo zaskrbljujoče. V zadnjem proračunskem letu je Slovenija zabeležila primanjkljaj v višini 3,4 odstotka BDP, dolg pa se je povzpel tik pod sedemdeset odstotkov BDP. Ti podatki še niso katastrofalni, so pa občutno nad povprečjem evroobmočja, kjer se primanjkljaji zmanjšujejo. Še bolj zaskrbljujoča od trenutnega fiskalnega stanja je smer politike. Namesto da bi po pandemičnem šoku gradila rezerve, je vlada sprejela filozofijo trajne ekspanzije. Predlagala je t. i. »fleksibilno fiskalno pravilo«, evfemizem za odstranjevanje varoval, ki so nekoč zagotavljala razumnost in fiskalno predvidljivost. Razširila je socialne transferje in subvencije, pri tem pa dala prednost politično otipljivim izdatkom za fiskalno porabo pred dolgoročnimi naložbami. Ustanovila je sklade za konkurenčnost in posebne programe, ki pogosto obljubljajo veliko, a v praksi služijo predvsem volilnim skupinam. Pod vplivom koalicijske partnerice Levice je tolerirala in privzela ideološko s...