Cerkveno učiteljstvo svari pred pretirano težnjo po gospodovanju in izkoriščanju narave, ki jo povezuje s tehnokratsko paradigmo, ki rešitve išče le v trgu in tehnološkemu napredku. Okoljska vprašanja niso le tehnična, ampak so etična in so povezana z vsemi vidiki človekovega življenja (celostna ekologija). 

Kompendij družbenega nauka Cerkve pravi, da uravnoteženi pogled narave ne zoži »na goli predmet manipulacije in izkoriščanja, po drugi strani pa je ne sme poveličevati in ceniti bolj kot samo dostojanstvo človekove osebe«. Cerkveno učiteljstvo zato svari pred absolutiziranjem narave.

Varovanje okolja je skupna in splošna dolžnost vsega človeštva, saj gre za skupno dobro. Pri tem gre tudi za medgeneracijsko pravičnost, saj smo odgovorni do okolja, v katerem bodo živeli prihodnji rodovi. V tem smislu učiteljstvo omenja ohranjanje biološke pestrosti, varovanje gozdov, odgovor na podnebne spremembe ter iskanje novih, čistejših in varnejših virov energije.

Države so odgovorne za zaščito...