Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Osamljenost v množici

Objava: 15. 12. 2025 / 19:37
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 15.12.2025 / 19:41
Osamljenost v množici
Rembrandt, Vrnitev izgubljenega sina, 1668. Vir: Wikimedia Commons

Osamljenost v množici

Ob zaključku koledarskega »džira« okoli Sonca si bivanje ozaljšamo s prazničnim vzdušjem, ki ga usmerimo predvsem v občutenje prijetnega. Čutila si pustimo nasititi z lučkami, priložnostnimi napevi, vonjem po cimetu in tržnimi presežki občutka topline. Pri tem ob nas hodi skušnjava, da ne pogledamo izven kroga mehke tople svetlobe, kjer v somraku brez fotografiranja, vonja po kuhanem vinu in gneče na stojnicah ždi samota. Zavedanje o prisotnosti neprijetnih senc nam namreč lahko zagreni praznično vzdušje. Toda prav v obdobju, ko poudarjamo pomen skupnosti, se pokaže, do kakšnih meja si resnično pustimo slikati skupnost. Kdo je v topli svetlobi lučk, kdo pa ostaja v senci.

Osamljenost v današnjem času ni več samo naravna posledica oddaljenih domov ali zapuščenih krajev. Osamljeni ljudje ne živijo več na obrobju sveta, ampak med nami v središču mest, v blokih, v naseljih, kjer so stene med stanovanji tanjše od vezi med ljudmi. Govorimo o družbenem pojavu, ki ga je treba razumeti in sprejeti brez osebnih izgovorov v smeri, da nimamo časa. Tega v kolosalnih količinah darujemo ekranom raznih velikosti. Opogumimo se in spregovorimo o tem, da smo v preobilici ponudb izpred oči izgubili preprosto nalogo: biti drug drugemu blizu. Ne zatekajmo se k preštevanju dogodkov, ti niti približno ne pomenijo števila odnosov, ravno nasprotno – pogosto je to seznam nadomestkov za to, kar smo nekoč že imeli.

Zadnji evropski podatki so dovolj zgovorni, da ni več prostora za dvom ali odrivanje s seznama pomembnih stvari. EU Science Hub je v svoji raziskavi fenomena osamljenosti konec leta 2022 ugotovil, da v državah Evropske unije približno eden od sedmih ljudi priznava, da se...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh