Datumi so v zgodovinopisju pogosto precenjeni. Že »oče zgodovine« Herodot je bil prepričan, da sta se morali atenska zmaga nad Perzijci pri Salamini in sirakuška nad Kartagino pri Himeri dogoditi ne le istega leta, ampak na isti dan, natanko 22. septembra 480. V ozadju tega »sinhronizma«, v antiki zelo razširjenega postopka interpretacije zgodovinskih dogodkov, je pomenljivo ugibanje, da bi lahko grški poraz v teh dveh bitkah preobrnil tok grške in – že po Herodotovem prepričanju – svetovne zgodovine. Nedvomno pa je v nam bližjih časih tok svetovne zgodovine preokrenil dogodek, katerega osemdesetletnico smo praznovali nedavno: zmaga nad nacistično Nemčijo.

 Toda – kateri datum je »pravi«? Se je zgodilo sedmega maja, ko je Nemčija kapitulirala pred zahodnimi zavezniki, osmega pred polnočjo, ko se je pod akt o kapitulaciji podpisal tudi sovjetski general Žukov, ali devetega, ko je Stalin oznanil zmago nad nemškim imperializmom (slednje gotovo brez kančka avtoironije)? Dilema med osmim in...