Teror ni nič drugega kot nagla, stroga in neomajna pravica. Teror izhaja iz kreposti. Ni toliko neko posebno načelo, kolikor je posledica splošnega načela demokracije v službi najbolj perečih potreb domovine.

Odstavek, ki danes ob branju naguba čelo in požene mrzel srh vzdolž hrbtenice, je ob prvem branju v javnosti takratnega svobodomiselnega in naprednega aktivnega državljana (kot si je sam pravil) pognal v navdušenje. Državljan Robespierre je 5. februarja 1794 v svojem nagovoru zbranim predstavnikom ljudstva omogočil razmišljanje o oblikovanju bolj pravične družbe s trdim in dokončnim pristopom, ki ga je retorično in ideološko ovil v ogrinjalo kreposti. Svobodomiselnim in naprednim državljanom v revolucionarnem zanosu v službi ljudstva ni bilo več treba skrbeti ne za vest in ne za pekoče dražljaje moralne dediščine. Še več, krepost in s tem upravičenost so preselili na svoj breg, svojim nasprotnikom pa jasno zarisali prihodnost: Kaznovati zatiralce človeštva je milost, odpustiti jim...