Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Otroci kreposti

Za vas piše:
Roman Vučajnk
Objava: 23. 09. 2025 / 08:08
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 23.09.2025 / 08:20
Otroci kreposti
Neznani avtor, Usmrtitev Robespierra, 1794. Vir: Wikimedia Commons

Otroci kreposti

Ko berem stavke, ki so nekoč burili navdušenje množic, me danes zmrazi. Ne zaradi literarnega sloga, temveč zaradi izkušenj. Zgodovina je do skrajnosti razgalila nevarnost, ki je predstavila prepričanje, da je za dobro družbe dovoljeno vse - tudi smrt. Zdi se, da smo danes dovolj civilizirani, da ne vzklikamo več v podporo giljotini, toda pod površjem visoko zvenečih besed o napredku, dostojanstvu in svobodi, se pogosto skriva ista logika: logika žrtvovanja. In vprašanje ostaja: koliko življenj je zares sprejemljiva cena za "večje dobro"?

Teror ni nič drugega kot nagla, stroga in neomajna pravica. Teror izhaja iz kreposti. Ni toliko neko posebno načelo, kolikor je posledica splošnega načela demokracije v službi najbolj perečih potreb domovine.

Odstavek, ki danes ob branju naguba čelo in požene mrzel srh vzdolž hrbtenice, je ob prvem branju v javnosti takratnega svobodomiselnega in naprednega aktivnega državljana (kot si je sam pravil) pognal v navdušenje. Državljan Robespierre je 5. februarja 1794 v svojem nagovoru zbranim predstavnikom ljudstva omogočil razmišljanje o oblikovanju bolj pravične družbe s trdim in dokončnim pristopom, ki ga je retorično in ideološko ovil v ogrinjalo kreposti. Svobodomiselnim in naprednim državljanom v revolucionarnem zanosu v službi ljudstva ni bilo več treba skrbeti ne za vest in ne za pekoče dražljaje moralne dediščine. Še več, krepost in s tem upravičenost so preselili na svoj breg, svojim nasprotnikom pa jasno zarisali prihodnost: Kaznovati zatiralce človeštva je milost, odpustiti jim...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh