Ali po petdesetih letih duhovništva še ostajajo v spominu otroška leta na Colu?

Po eni strani je 50 let šlo eno leto za drugim, kot pravijo Judje, ko pa se ozrem nazaj in vidim, koliko ljudi sem srečal, si rečem, kdaj se je vse to zgodilo, in je 50 let prekratko za vse bogastvo življenja, ki mi je bilo podarjeno. Doma sem iz kmečke družine na Colu. Sem najstarejši od štirih otrok (dva brata in dve sestri). Če primerjam, kako smo otroci živeli takrat in kako danes, sploh ni primerjave, tako silovite spremembe so. Odraščal sem v preprostem kmečkem življenju na majhni kmetiji, iz katere se ni dalo niti preživeti, oče pa je imel par volov in je hodil okrog pomagat. Ljudje so prihajali k nam ali na naše njive in so se pogovarjali, otroci pa smo radi poslušali, dokler nas ni mama poslala spat. Tako smo se po preprostih ljudeh, ki so se med seboj pogovarjali, učili bogastva življenja, jezika in doživetij.

Bili smo verna družina. Spomnim se, kako smo v a...