Družbeni nauk Cerkve na področju zdravstva ne ponuja ene same organizacijske formule. Cerkev ne določa, ali mora biti sistem bolj centraliziran ali bolj pluralen, niti ali mora imeti eno zavarovalnico ali več njih. Daje pa jasna merila. Prvo je neodtujljivo dostojanstvo človeške osebe. Človek nima vrednosti zato, ker je zdrav, močan ali koristen, ampak zato, ker je oseba. BolnikI, invalidI, starostnikI, duševno bolni, kronični bolnikI ali umirajoči niso manj vredni člani skupnosti. Zdravstveni sistem, ki bi ljudi presojal predvsem po strošku, učinkovitosti ali »kakovosti življenja«, bi bil s krščanskega vidika zgrešen že v temelju.

Drugo načelo je skupno dobro. Dostop do zdravstvene oskrbe ni samo zasebna zadeva posameznika, ampak sodi med osnovne pogoje dostojnega življenja. Družba, ki dopušča, da ljudje ostajajo brez osebnega zdravnika, brez zdravljenja ali brez spremljanja na koncu življenja, spodkopava lastno moralno tkivo. Tretje načelo je solidarnost: skupnost ne sme delovati po ...