Nekaj dni so preživeli v Istri, med drugim so obiskali tudi Brione. Ko sem vprašala, kako so se imeli, sem na obrazu staršev opazila zadrego. »Tito se je slikal in se družil z vsemi diktatorji tistega časa, na razstavi pa ni niti najmanjše distance do tega!« Bil je vendrale diktator. Razstava, ki so si jo ogledali, je Tita prikazovala v absolutno pozitivni luči, brez vsakršne kritike ali distance. Kaj takšnega na Dunaju nikoli ne bi bilo mogoče. Z razstavami vedno skušamo predstaviti tudi kritičen pogled, prikazati zgodovinski kontekst, izpostaviti različna pričevanja … V tem primeru pa obiskovalec naleti na popolnoma idilično sliko o človeku, ki je imel vse le zase, ki se je kopal v bogastvu in se družil z drugimi diktatorji. Včasih iskrena opazka nekoga, ki prihaja od drugod, razgali nasprotja naše družbe, ki smo se jih tako navadili, da so postala naša normalnost. 

Pred kratkim sem zasledila predvolilna izrekanja politikov o tem, kdo je njihova najljubša zgodovinska osebnost. Minist...