Biti župnik je zanimivo, verjetno ne samo v naši župniji, ampak povsod. Vsak dan prinese nekaj novega in nepredvidljivega. Velikokrat se zgodi, da klic ali hišni zvonec spremeni potek začrtanega dne. Velikokrat pravim, da ima Bog velik smisel za humor, in opažam, da to drži. Trudim se živeti tako, da puščam odprta vrata za Svetega Duha in njegove navdihe. Župnijo vidim kot skupnost več skupin, ki so med seboj povezane pod okriljem farne zavetnice. Trudim se, da bi vse skupine čutile z župnijo in ostale povezane s Kristusom in med seboj. Raznorazne župnijske skupine niso vredne nič, če ne napredujejo v odnosu z Bogom. Svoje duhovniško poslanstvo v župniji vidim predvsem v oznanjevanju in prinašanju Boga ljudem v zakramentih. Pomembno se mi zdi, da ljudje vedo, da so v župnišču vedno dobrodošli in da sem jim na razpolago. Upam, da so to tukajšnji župljani že spoznali. Glavna pa se mi zdi tudi molitev: za kraj, prebivalce in župnijo. Pred časom mi je neka žena rekla: »Če domači župnik...