Samo še en teden adventa ... Božič je pred vrati, meni pa ni uspelo. Preveč se je nabralo. Komaj dohajam.

Na misel mi pridejo besede velikega vojaškega stratega, ko so ga spraševali, kako naj postanejo tako uspešni kot on. Možakar je malo pomolčal: »Začnite zjutraj … Pospravite posteljo.« V očeh mnogih razočaranje, posmeh. A bo držalo. Kot kristjan nisem svetnik. Pa bi po Njegovi zamisli naj bil. Toda kar lahko naredim, pa lahko naredim! Lahko zjutraj pospravim posteljo? Lahko. Lahko na hodniku pozdravim soseda? Lahko. V službi mi ni treba opravljati in obrekovati? No, ta je že težja. Toda verjetno lahko. Mogoče ne s prvim dnem, a če se potrudim … Seveda lahko! In se nabira teh malih korakov svetosti in slave Bogu.

Janez ni luč. A čeprav ni luč, ne hodi v temi in vsekakor ne pripada temi. V srce bodejo besede indijanskega poglavarja belim zavojevalcem in nekaterim 'misijonarjem': »Z veseljem sprejemamo Luč, ki jo prinaša beli človek. Se pa sprašujemo, zakaj...