Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst.

Biti programer mnogim zveni zelo zakomplicirano ... Zato me zanima, ali si znal programirati že od malih nog?

Ne, jaz sem ves čas mislil, da bom šel študirat medicino in sem se šele en mesec pred vpisi premislil, da grem na matematiko. Najprej sem hotel iti na študij matematike, ampak potem sem zato – ker sem vedel, da bo tako lažje dobiti službo – šel na kombiniran program računalništva in matematike, za kar mi niti malo ni žal. Tako da sem se šele tisto poletje pred faksom prvič začel učiti programirati.

Ali je programiranje težko?

Kakor za koga. Na koncu moraš z dokaj preprostimi operacijami sestavili zelo kompleksne stvari. Če ti gre logično razmišljanje, potem boš lažje reševal tudi programerske naloge. Ne bi pa rekel, da je zelo težek poklic.

Kaj ti je pri programiranju najbolj zanimivo?

Po naravi sem problem solver in res rad rešujem probleme, od sestavljanja rubikovih kock, reševanja sudokujev, podobnih logičnih izzivov. Velikokrat sem v prostem času reševal kakšne matematične olimpijade. Všeč mi je, da lahko na en problem pogledaš iz različnih zornih kotov in da tako dolgo koplješ in poskušaš, dokler tega ne rešiš.

»Po naravi sem problem solver in res rad rešujem probleme.« FOTO: Osebni arhiv

Še eno osebno vprašanje ... Koliko ur na noč spiš?

Jaz sem kar ekstremist, za računalnikom sem sposoben sedeti tudi po 12 ali 14 ur in ne grem spat do jutra. Ko me programiranje potegne notri, kar pozabim na zunanji svet.

Kaj vse pa lahko počne programer oz. inženir računalništva?

Največkrat se programerje deli na backend in frontend programerje. Backend programerji so tisti, ki skrbijo za zaledni del – to je tisti del, ki končnemu uporabniku ni viden. Na drugi strani pa so frontend programerji, ki oblikujejo spletne in mobilne aplikacije ter delajo forme, ki jih uporabnik vidi in uporablja. Drugo brez drugega pa največkrat ne gre. Velikokrat je ta oseba lahko tudi ena – takim ljudem se reče fullstack programerji.

Obstajajo še kakšne druge opcije za delo?

Seveda, imamo še embedded programerje, ki skrbijo za vgrajene sisteme v avtomobilih in medicinskih napravah. Zadnje čase zelo popularno postaja tudi AI in low code programiranje, kjer ti ni več treba pisati kode, ampak vse gradiš s predpripravljenimi gradniki aplikacije. Čedalje bolj popularno pa je vibe codanje, kjer se pogovarjaš z LLM modeli in jim z ukazi daš navodila, kako narediti aplikacijo.

Svet, v katerem živimo, gre čedalje bolj v smer digitalizacije. Mislim, da bo potrebe po programerskem poklicu vedno več.

Ali bi nekomu, ki se odloča za študij, svetovali študij računalništva?

Ja, gotovo. Zdi se mi, da gre svet, v katerem živimo, čedalje bolj v smer digitalizacije. Mislim, da bo potrebe po našem poklicu vedno več. Naš poklic se hitro spreminja, tako da so znanja, ki jih pridobiš – hitro spremenljiva. Povpraševanja pa je dovolj.

Kaj pa v dobi umetne inteligence – bo programerski poklic ostal popularen?

Ja, mislim, da bo. Res je, da se sam poklic spreminja s svetlobno hitrostjo in je treba ostati v koraku s časom. Mislim, da moramo na umetno inteligenco gledati kot na orodje, ki nas opolnomoči in pohitri. Hitrost, s katero lahko zdaj programer dela, je gotovo 5- ali 10-krat večja kot prej.

Opazila sem, da si soustanovitelj dveh firm. Kako je bilo začeti svoj startup?

Najprej sem delal kot embedded in backend programer. Ko sem videl, kako rad to delam in koliko časa temu posvečam, sem si želel iti na svoje. Še z dvema kolegoma smo začeli ter ustanovili softwarsko podjetje. Tako smo ustanovili Indigo Labs, kjer se ukvarjamo z razvojem po naročilu. Na začetku smo začeli trije, po petih letih pa nas bo zaposlenih 12, letos maja pa bomo stari 5 let.

Kakšna pa je bila zgodba za podjetje SpaceGuardian?

S še dvema prijateljema smo se prijavili na Hackaton na področju vesoljskih tehnologij, kjer smo imeli 36 ur, da predstavimo neko rešitev, ki bi pomagala pri vesoljskih odpravah. Ideja je nato zmagala na slovenskem in evropskem nivoju, zato smo v začetku leta 2025 ustanovili SpaceGuardian, kjer se ukvarjamo z razvojem platforme za avtomatsko manevriranje satelitov.

»S še dvema prijateljema smo se prijavili na Hackaton na področju vesoljskih tehnologij in naša ideja je zmagala na slovenskem in evropskem nivoju.« FOTO: Osebni arhiv

Kako bi to povedal preprosteje?

Po domače rečeno delamo avtopilota za satelite, saj sateliti v vesolju nimajo nobenega šoferja in pravil, da bi se izognili trkom, mi pa smo razvili način, kako lahko to rešimo.

Si si kdaj tudi sam želel v vesolje?

Prej ne, ker se ekstremno bojim višine, zdaj pa vedno bolj. Če bi bila možnost, bi kar bil za to, da bi šel na kako vesoljsko postajo.

Katera znanja meniš, da bodo najbolj iskana čez 10 let?

Čedalje bolj pomembne bodo socialne spretnosti, a ne samo v svetu programiranja. Pomembna bo tudi ideja odkrivanja nečesa novega in izvirnega. Ker modeli delujejo na osnovi statistike, razmišljanje »out-of-box« pa je bolj zmožnost človeka.

Čedalje bolj pomembne bodo socialne spretnosti ter ideja odkrivanja nečesa novega in izvirnega.

Kaj bi mlajšim generacijam sporočili glede uporabe umetne inteligence?

Opazil sem, da generacijski prepad postaja čedalje večji. AI tehnologija se izjemno hitro razvija – imamo deep fake, modele se da naučiti, da bodo govorili z mojim glasom, starejši pa se ne zavedajo, da je to sploh možno. Mlade pa bi spodbudil, da čim več preizkušajo svoje ideje, delajo aplikacije in spletne strani. Ter poskušajo znova in znova.

Kaj pa se ti zdi pomembno za mlade in slovenski rod?

Naj se zavedajo, da se imamo Slovenci prevečkrat za premajhe in da nismo dovolj dobri. Ko greš v Ameriko, vidiš, da smo realno čisto konkurenčni in da je naše znanje na enaki ali celo višji ravni. Zato vztrajno naprej!

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (4/2026). Spremljaj Najst tudi na Facebooku, Instagramu in TikToku.