Prav to so v resnici storila družbena omrežja. Neskončno pomikanje po vsebinah, samodejno predvajanje, nagrajevanje neprekinjenih nizov uporabe, obvestila in prilagojena priporočila niso nedolžni okraski. Odpravljajo naravne trenutke, ko bi uporabnik sicer prenehal, in vsak poteg po zaslonu spreminjajo v stavo: morda bo naslednja vsebina smešna, pretresljiva ali nam bo dala občutek potrditve. Tako kot pri igralnem avtomatu je nagrada nepredvidljiva – in prav zato se ji je tako težko upreti.

Dopamin ni preprosto »kemikalija ugodja«; utrjuje vzorce, ki se jih možgani naučijo iskati in ponavljati. Platforme preizkušajo, kaj najdlje zadrži pozornost posameznega uporabnika, nato pa mu ponudijo še več istega. Ta boj ni enakopraven niti za odrasle. Za otroke, pri katerih je občutljivost za nagrade povečana, sposobnost obvladovanja impulzov pa se še razvija, je globoko nepravičen. Možgane, ki se še razvijajo, postavljamo nasproti izpopolnjenim sistemom vedenjskega napovedovanja, rezultat pa im...