August Strindberg velja za največjega švedskega dramatika. Vendar pa je v zapisu svojih gledaliških iger naredil velik razvoj. Najprej je bil romanopisec in gledališki pisatelj, ki je izražal naturalizem, se pravi, da je zelo realistično slikal napetosti, nasilje in sovraštvo, ki se venomer na novo porajajo v človeški družbi. Bil je prepričan, da vezno tkivo naše družbe je in ostaja samo sovraštvo. To je občutila tudi njegova družina, ki je meščanska družba 19. stoletja ni sprejela, ker se je njegov oče, sicer plemenitega rodu, poročil s hišno deklo.

Toda v svojih srednjih letih je veliki literat doživel notranjo krizo in se je po lastnih besedah poslovil od ateizma ter začel razmišljati pod vplivom mističnega življenja, krščanstva in celo magične vernosti. Tako se je odprl simbolizmu in bil v dramatiki tudi začetnik ekspresionizma. To pomeni, da je začel pisati iz svojega notranjega sveta in izražati lastne bolečine, grenkobe, obup in razočaranja. Lahko rečemo, da je vsee...