Razpada vse, središče ne drži
Razpada vse, središče ne drži
V resnici se je potrebno vsako leto bolj prisiliti, da bi v zadnjem novembrskem tednu še lahko videli sledi prazničnega. Kazalci, vsaj tisti bistveni, se že leta obračajo navzdol. Ljudje manj berejo, nedavno objavljeni rezultati raziskave bralne pismenosti PISA 2025 kažejo katastrofalno situacijo, vedno več zaposlenih na področju knjige drsi v negotovost in prekarne oblike zaposlitve, honorarji so zamrznjeni že vsaj desetletje, vedno več je pritiskov, da bi Slovenski knjižni sejem suspendiral svojo slovenskost in, v imenu dobička, kakopak, odprl vrata ponudbi tujejezične literature.
V omenjenem pogovoru dr. Blatnik ugotavlja, da je ena od težav slovenske knjige tudi ta, da »vlade in državni organi vidijo [knjigo] kot samo še eno izmed številnih gospodarskih dejavnosti brez posebne dodane vrednosti«. Vedno bolj se mi zdi, da na ta vagon z velikim zamahom in silnim odrivom skačemo tudi založniki in da bo potrebno počasi reči bobu stročnica. Ko sem v začetku leta za Sodobnost pisal o red...



