Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Saga o zakonu o psihoterapiji ali kdo je lahko strokovnjak

Objava: 19. 11. 2025 / 14:01
Oznake: Slovenski čas
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 19.11.2025 / 14:13
Saga o zakonu o psihoterapiji ali kdo je lahko strokovnjak
Slovenski čas
Vir: Pixabay

Saga o zakonu o psihoterapiji ali kdo je lahko strokovnjak

Kadar slišimo, da je »stroka proti«, spregledamo, da sta tu pravzaprav dve stroki – klinična psihologija in psihoterapija – z različnimi vlogami, ki se dopolnjujeta. Prva rešuje najtežje klinične primere in diagnostiko, druga dolgotrajno obravnava travme, tesnobo in odnosne stiske. V državi z visoko prevalenco zasvojenosti, depresije in samomorov je dela za oboje več kot dovolj – in dobro urejena psihoterapija je naložba z visoko donosnostjo za celotno skupnost.

Ob sprejemanju zakona, ki bi na področje psihoterapije vnesel red, se v javnosti ustvarja vtis, da je stroka proti, ob tem pa umanjka temeljni uvid, da sta »stroki« pravzaprav dve. Če bi poskusil razložiti na primeru, bi bilo to nekako tako, kot če bi stroka »zdravniki specialisti« bila proti stroki »splošni zdravniki«. Vsaka od teh ima svoje kompetence in značilnosti in obe potrebujemo. Nekako tako je na področju psihoterapije. Klinični psihologi, ki nasprotujejo zakonu, so nujno potrebni, kar pa ne pomeni, da z njihovimi kompetencami zadostimo celotnemu spektru na področju psihične pomoči. Da, tudi zdravja. Medtem ko je specifika kliničnih psihologov v veliki meri usmerjena v diagnostiko in reševanje težjih primerov, ki pogosto zahtevajo tudi pomoč farmacevtskih pripravkov, za kar so tudi ustrezno izobraženi, pa je specifika psihičnih terapevtov usmerjena v – recimo temu – lažje težave posameznikov, ki jih ovirajo pri življenju. Govorimo o travmah, tudi tistih, ki segajo v otroštvo, ...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh