Samuel je prerok, ki ga je njegova mati Ana izmolila v templju, v času velike stiske, sredi katere je izlila svoje srce Gospodu (1 Sam 1, 12-18). Po zaobljubi ga je kot dečka pripeljala v tempelj, da bi vse dni, ki jih bo živel, bil zaželen Gospodu (1 Sam 1,28). Postopno je deček začel ločevati Božji glas, ki se je oglašal v njegovem srcu, od človeškega (1 Sam 3). Tiste dni je bila namreč Gospodova beseda redka in videnje ni prodrlo skozi (1 Sam 3,1), zato je tudi duhovnik Éli šele čez nekaj časa spoznal, da Gospod kliče dečka. V današnjem berilu pa srečamo že odraslega preroka Samuela, ki ostaja zvest Gospodovemu glasu. Značilnost resničnega preroka je, da zna gledati z očmi Gospoda, ki »ne gleda na človekov videz ne na njegovo visoko postavo. Zares, Gospod ne vidi, kakor vidi človek. Človek namreč vidi, kar je pred očmi, Gospod pa vidi v srce« (1 Sam 16,7). Samuel ne podleže pritiskom očeta Jeseja, temveč prepozna resničnega Gospodovega izvoljenca D...