Prvi del tega prispevka je posvečen mednarodni zgodovinsko-teološki interpretaciji koncila na podlagi Benediktove hermenevtike v luči napetosti med »kontinuiteto« in »prelomom«. Drugi del se medtem posveča reprezentativnim odzivom slovenskih katoliških mislecev o namenu in posledicah koncila. Ti odzivi vključujejo zgodnje vrednotenje posledic koncila na začetku sedemdesetih let 20. stoletja, pogled na izvedene reforme ob njegovi trideseti obletnici sredi devetdesetih let in razmislek o prihodnosti Cerkve na ozadju dediščine koncila skoraj šestdeset let po njegovem koncu. 

Dve hermenevtiki

Posamezne koncile se v Katoliški Cerkvi med ekumenske prišteva takrat, ko se na njih pod vodstvom papeža ali njegovih odposlancev zberejo škofje iz vseh delov sveta, da bi odgovorili na vprašanja, ki so v določenem zgodovinskem obdobju pereča za Cerkev. Večina ekumenskih zborov je razglasila določene verske resnice, moralne nauke ali pravne določbe. Namen drugega vatikanskega koncila je bil drugačen: ...