Čeprav so mnogi argumenti zagovornikov zakona o t. i. pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja osupljivo manipulativni in očitno absurdni je tema preresna za jezo ali grenak smeh. Ne gre zgolj za to, da zakonu nasprotujejo različne strokovne organizacije (npr. Komisija za medicinsko etiko RS, Odbor za pravno-etična vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije), kar je sicer že samo na sebi dovolj tehten argument za resen zadržek, temveč za nekaj še večjega. Tema, ki je pod površino, a v jedru referendumskega spora, je vprašanje, kaj je (človeško) življenje. A preden se je dotaknem, naj opozorim na to, kako različno je v medijskem prostoru obravnavano stališče stroke v tem primeru in npr. v primeru medvojnih in povojnih revolucionarnih pomorov: če je tu skorajda bagatelizirano, je bilo tam – stališče ideološko »prave« stroke, kajpak – prikazano kot izključno relevantno in pravilno. Še posebej pa bi rad omenil intervju s psihiatrom dr. Jožetom Kociprom, ki je bil objavljen na sp...