Samostalnik »sodnik« (hebr. dayyān; gr. kritḗs, dikastḗs) in glagol »soditi« (hebr. šāfaṭ; gr. krinȭ) nas usmerjata k Bogu, ki je pravični sodnik (Ps 7,12) in utemeljitelj pravičnosti (Ps 50,6: hebr. ṣeḏeq; gr. dikaiosýnē). Ravno zato gre pravično razsodbo iskati pri Njem (1 Sam 24,16). Bog dviguje sodnike, ki naj bi reševali ljudstvo iz rok nasprotnikov (Sod 2,16), obenem pa naj bi si ljudstvo za pravično sodbo izbralo modre, razumne, izkušeno preudarne može (5 Mz 1,15-17: hebr. mišpāṭ; gr. krísis). Vloga sodnika sovpada z vlogo nadzornika in voditelja ljudstva (5 Mz 16,18: hebr. šāfaṭ/ šôṭēr; gr. kritḗs/ grammatoeisagōgeýs) tako pri družbenih razsodbah (5 Mz 17,9) kakor tudi obnavljanju zaveze (5 Mz 29,9). Sodna oblast lahko spridi (Sut 1,34), če si zatiska oči pred krivico (Job 9,24) ali paktira v igri boja za moč in vpliv (Sir 7,6). Človek naj ne bi igral sodnika (Jak 4,11-12) in bolj kot sodbo naj bi iskal spra...