In res je perspektiva precej slaba, če gledamo skozi oči sveta, kjer veljata le številčnost in finančna moč za določeno idejo. A tudi če gledamo le na moralno prepričljivost Cerkve, smo hitro v zadregi. Finančni škandali in spolne zlorabe so močno načeli tudi njen »moralni kapital«. Kaj nam sploh še ostane?

Takšno razmišljanje je pravzaprav le odmev sekularne družbe, ki nas obdaja. V njem manjka edino pomembno: Jezus Kristus. Evangelij v dveh tisočletjih ni izgubil niti trohice moči in Bog ni v krizi, poudarja p. Cestnik v pogovoru. Ko pozabimo na svetlobo evangelija, se nam svet zdi črn. In tu nastopijo zgodbe o spreobrnjenjih: iskrice v temi, žarki upanja, bliski vere.

Zato smo hvaležni za ljudi, ki so se pripravljeni izpostaviti in izpovedati svojo na novo odkrito vero v času, ki je temu vse prej kot naklonjen. Katolištvo je vedno tudi oblika upora proti logiki tega sveta. Njihove zgodbe pričujejo o mnogoterih poteh, po katerih kliče Bog. Za nekoga je to moška...