Slovenski kristjani smo vajeni oznake, da smo Marijin narod. Ne samo zaradi Brezij, Sv. Višarij in drugih Marijinih božjih poti, ampak zato, ker so nas v veliki meri vzgajali redovniki – častilci Božje Matere. Najprej benediktinci, kasneje cistercijani od Vetrinja na Koroškem do Stične na Dolenjskem, od Kostanjevice do Reina pri Gradcu, ki so v veliki meri oblikovali slovensko vernost in kulturo. Spregledati ne smemo kartuzijanov, zlasti na Štajerskem (Žiče), in še trije samostani. V zadnjih stoletjih so ogromno delo opravili frančiškani vseh vrst. 

Ne pozabimo, da je sv. Hema Krška (ok. 980–1045), rojena naj bi bila v Pilštanju na slovenskem Štajerskem, prva slovenska svetnica. Sodi še v čas nastanka Brižinskih spomenikov – velikega dokaza obstoja Slovencev pred letom 1000. Njen domnevni čevelj so kot relikvijo častili v Mokronogu do druge svetovne vojne. Ne bomo naštevali drugih znamenitih slovenskih žensk. Spomnimo se Slomškove in Cankarjeve, naših mater, pa nam bo vse jasno. Osebno sem prepričan, da smo Slovenci stali in obstali zaradi slovenskih mater in »dobrih tet«. Če je bila pri hiši mati v redu, je dom, kljub včasih problematičnemu očetu, preživel. Če je odpovedala mati, praktično nikoli. Zato ima beseda sirota v slovenskem besedišču tako strašljiv prizvok.

Osebno sem prepričan, da smo Slovenci stali in obstali zaradi slovenskih mater in »dobrih tet«. Če je bila pri hiši mati v redu, je dom, kljub včasih problematičnemu očetu, preživel.

Slovenske ženske so bile kot matere in varuhinje doma vselej v zgodovini aktivne. V turških vpadih in kmečkih uporih, pa tudi kasneje so dokazale, da znajo biti tudi ostre. Včasih so vsi poznali zgodbo, kako so blejske ženske obračunale z Napoleonovimi Francozi pri ohranitvi svetišča na Blejskem otoku. Spomnimo se deklaracijskega gibanja 1917/18. Dr. Jože Možina je pokazal, da so se one v bistvu prve uprle komunizmu. Tudi pri slovenski osamosvojitvi njihovih zaslug ne gre spregledati.

V politiko v današnjem smislu besede so prvi začeli vpletati ženske socialdemokrati. V bistvu so jih predvsem zlorabljali v vseh pogledih. To so nadgradili komunisti. Zlasti med drugo svetovno vojno. Za umori dr. Lamberta Ehrlicha, bana Marka Natlačena, Aleša Stanovnika in številnih drugih rodoljubov je stala ženska – Zdenka Kidrič. Še hujša, zlasti po drugi svetovni vojni pri množičnih pobojih Hrvatov, je bila Hrvatica Milka Planinc. Verjetno najbolj krvoločna v celi Jugoslaviji.

Osamosvojena Slovenija je glede politične aktivnosti žensk postavila nove standarde. Predvsem jih, do Golobove vlade, niso zlorabljali za umazane posle. Zelo pomembno vlogo imajo v Janševi stranki. Tako v parlamentu kot v strankini organizaciji. Njihova zvestoba in predanost stranki je neverjetna. Tudi pri ostalih strankah vloga žensk ni zanemarljiva, zlasti ne poniževalna in sramotna. Nove standarde pa so v prejšnji vladi vzpostavili Levica in Svoboda. Zlasti poslanke zadnje, iz njenih vrst je bila tudi predsednica parlamenta. Povečini gre za univerzitetno izobražene pravnice. Takega primitivizma, nekulturnosti, podlosti, celo perverznosti človek celo v osebnem življenju, najbolj zanikrnih beznicah, ne sreča. Kaj šele v parlamentu. Raven njihovega govora, javnega nastopa, je pod vsakim nivojem. Pred kritiko se skrivajo za levičarstvom, kar naj bi bilo vsemogočno opravičilo. Večina teh za slovensko politično kulturo sramotnih žensk ima zaslombo v predsedniku Svobode, ki kot dr. znanosti ni nič boljši. Zelo jih posnema tudi sopredsednica Levice, ki jih hoče celo prehiteti. Pa gre za bivšo univerzitetno docentko. Kot ministrica za kulturo je bila nekaj najbolj nekulturnega v vsej zgodovini osamosvojene Slovenije. 

Takega primitivizma, nekulturnosti, podlosti, celo perverznosti človek celo v osebnem življenju, najbolj zanikrnih beznicah, ne sreča. Kaj šele v parlamentu.

Glede na to, da ne omenjam komunistov, lahko vsak razvidi, da ne gre za ideologijo, ampak privzgojeno ali pridobljeno nekulturo. Totalno. Niso po naključju totalitaristi. Za denar, ideologije nimajo, so pripravljene narediti vse. Ena izmed njih naj bi nosila uhane, vredne 130.000 evrov. Zelo levičarsko. Delavci to zaslužijo v desetletjih. Politične nasprotnike dojemajo kot osebne in državne sovražnike, izdajalce, kriminalce … V parlamentu uprizarjajo najbolj umazana zakonska razmerja. Žal predsednica države v tem pogledu ne odstopa. Komaj čaka, obsedena je od tega, da komu »kaj pove«. Slišati je, da se podobno dogaja tudi drugod v Evropi. Ni čudno, da jih čedalje več obžaluje žensko volilno pravico.

Članek je bil objavljen v reviji Naša luč (11/2026).