Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Sto dvajset let Zavoda sv. Stanislava

Za vas piše:
Simon Malmenvall
Objava: 27. 08. 2025 / 22:15
Čas branja: 15 minut
Nazadnje Posodobljeno: 27.08.2025 / 22:25
Sto dvajset let Zavoda sv. Stanislava
Zavod sv. Stanislava, vir: Wikimedia Commons

Sto dvajset let Zavoda sv. Stanislava

Med zlatimi prelomi slovenskega izobraževanja stoji ustanovitev Zavoda sv. Stanislava kot ena najmočnejših simbolnih in stvarnih točk narodnega prebujenja. V času, ko je bila slovenščina na robu potisnjena iz javnega in pedagoškega prostora, je zavod v Šentvidu postal zatočišče znanja, vere in narodne samozavesti. Njegova vzpostavitev ni bila le šolski podvig - bila je kulturni in politični manifest.

Eno izmed prebojnih dejanj pri postopnem uveljavljanju slovenskega jezika na področju izobraževanja pod okriljem habsburških dednih dežel predstavlja odprtje realke, to je nižje naravoslovne gimnazije v Idriji leta 1901, ki je bila prva državna srednja šola s povsem slovenskim učnim jezikom. V celoti slovenska klasična gimnazija je bila ustanovljena leta 1905 v okviru Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Omenjena ustanova, sestavljena iz gimnazije in dijaškega internata, je bila zasebna oz. cerkvena. Prva in edina državna klasična gimnazija s povsem slovenskim učnim jezikom v Avstro-Ogrski monarhiji pa je začela delovati leta 1913 v Gorici. Istega leta je v Zavodu sv. Stanislava potekala prva matura v slovenskem jeziku. 

Gimnazija in slovenščina

Začetki moderne gimnazije na območju današnje Slovenije segajo v leto 1849, ko je dunajsko Ministrstvo za bogočastje in pouk izdalo Osnutek organizacije gimnazij in realnih šol v Avstriji. Pozornost do izobraževanja je bila del širši...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh