Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Stopnice na kor: Miha Zupanc Kovač

Za vas piše:
Matej Podstenšek
Objava: 02. 04. 2023 / 12:05
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 03.04.2023 / 14:06
Ustavi predvajanje Nalaganje
Stopnice na kor: Miha Zupanc Kovač
Miha Zupanc Kovač. FOTO: Anja Deželak/Katoliška mladina

Stopnice na kor: Miha Zupanc Kovač

Z Miho Zupanc Kovač smo se pogovarjali o njegovi glasbeni poti.

V treh stavkih: kdo, od kod, kaj v življenju počnete?

Na ljubljanski Akademiji za glasbo študiram orkestrsko dirigiranje, na Konservatoriju pa zaključujem pevsko smer. Vodim Mladinski mešani zbor pri frančiškanih na Tromostovju, orkester Simfonija 23 alumnov Škofijske klasične gimnazije, vokalno skupino Laulu in več projektnih sestavov. Dirigiram tudi orkestru Univerze v Ljubljani Grex Symphoniacorum, sem asistent Mešanega zbora Akademije za glasbo in korepetitor več zasedb.


Zakaj ste se odločili za glasbeno pot? Vas je kdo še posebej spodbudil k temu?

Glasba me je zanimala že od nekdaj, vedno sem rad pel in igral violončelo, bolj resno pa sem se ji posvetil ob koncu gimnazije. Najprej sem študiral glasbeno pedagogiko, prek petja in igranja v različnih sestavih pa sem se navdušil nad dirigiranjem. V spodbudo so mi bili družina, kolegi in profesorji, pri pripravi na študij pa mi je precej pomagal Damijan Močnik.

Glasba me je zanimala že od nekdaj, vedno sem rad pel in igral violončelo.


Najvažnejši vplivi na vas kot glasbenika?

Predvsem imajo vpliv vsi dirigenti, vsi kolegi, s katerimi sem v tem času sodeloval. Velik vpliv pa so imele tudi skladbe same, kar so skladatelji vnašali v dela, ki sem jih izvajal ali pa zgolj slišal.


Kako vidite svojo prihodnost kot (cerkveni) glasbenik?

Rad imam izzive, zato mi je posebej v veselje povezovanje različnih, predvsem vokalno-inštrumentalnih zasedb. Na področju cerkvene glasbe to pomeni predvsem sodelovanje znotraj župnije in med župnijami. Nekaj takih povezovalnih koncertov smo že izvedli.


Kaj vam pomeni sodelovanje pri bogoslužju?

Veliko mi pomeni, da lahko na svoj način prispevam k temu, da ljudje bolj doživijo bogoslužje. Pevci se vzgajajo v tem, da je petje v službi liturgije, hkrati pa je tudi nepogrešljiv element naše tradicije. Predvsem je pomembno zavedanje, da moramo pripraviti za bogoslužje najboljše, kar lahko.

Za bogoslužje moramo pripraviti najboljše, kar lahko.


Kako motivirate vaše pevce?

Univerzalnega recepta ni. Najprej jim moram biti sam zgled. Ključno je tudi, da pevci gledajo na svoje delo kot na izziv. Ves čas moramo težiti k napredku, hkrati pa spoznavati najrazličnejšo literaturo.


Katere skladatelje iz svetovne glasbene zakladnice, starejše ali sodobne, najraje poslušate in/ali izvajate, so vam najbližji, vas najbolj nagovorijo?

Rad izvajam različna dela skladateljev vseh obdobij, s posebnim veseljem pa izvajam sodobne slovenske skladatelje; zdi se mi, da imamo do njihovih del posebno odgovornost. Večkrat sem sodeloval s Tilnom Slakanom, čigar dela smo v naši župniji pogosto krstno izvedli.


Najboljša/najlepša slovenska sakralna zborovska ali orgelska skladba po vašem okusu?

Najlepši se mi zdita Sattnerjeva Marija, če gledam tvoj mili obraz in Mavova V nazareški hišici. Obstaja pa še mnogo drugih, ki bi si zaslužile svoje mesto pri tem odgovoru.


Katere slovenske orgle bi vsak dan imeli pod prsti ali pa bi jih radi enkrat preizkusili?

Sam redko igram na orgle, saj v osnovi nisem organist. Vedno pa rad sedem za orgle frančiškanske cerkve na Tromostovju.


Kdaj ob vseh obveznostih najdete čas za vadbo?

To je stalen izziv. Pomemben je dobro zastavljen urnik dela, kar pa je težko urediti.


Koncert, ki je v zadnjem času na vas naredil največji vtis?

Najbolj se me dotaknejo koncerti, na katerih sam nastopam. Izpostavil bi koncert, na katerem smo s Komornim zborom Megaron novembra lani izvedli Händlov oratorij Mesija.

Najbolj se me dotaknejo koncerti, na katerih sam nastopam.


To ni za moja ušesa! Katera glasba vam je najmanj pri srcu?

Nerad poslušam kakšno sodobno popularno skladbo. Menim sicer, da je vsaka glasba zase nekaj posebnega.


Na kaj pomislite ob besedi tišina?

Najprej na ure petja gregorijanskega korala pri prof. Tonetu Potočniku. Tam smo vedno začeli s tišino. Tišina je nadvse pomemben element v glasbi, česar se premalokrat zavedamo.


Katero knjigo ste v zadnjem času prebrali in jo priporočate?

V zadnjem času prebiram strokovno literaturo, predvsem članke o različnih glasbenikih in glasbenih delih.


S čim se poleg glasbe še ukvarjate?

Zanima me tehnologija, rad tudi potujem, v splošnem pa nimam izrazitih hobijev. Hvaležen sem za počitek, ko si ga lahko privoščim.


S katero skladbo na samotni otok?

Z Mahlerjevo 2. simfonijo.


Življenjsko geslo? Osebno geslo pri delu v glasbi?

Vse zmorem v njem, ki mi daje moč (Flp 4,13).


Članek je bil objavljen v reviji Cerkveni glasbenik (1/2023).

Kupi v trgovini

Cerkveni glasbenik
39,60€
Nalaganje
Nazaj na vrh