Ko smo pred dobrim desetletjem začeli z revijo Outsider, nismo računali na kakršnakoli javna sredstva. Začeli smo kot poskus: če revija doseže dovolj bralcev in če dodatno prepriča še dovolj podjetij, potem bomo vztrajali, sicer pa ne. Dovolj smo bili mladi in radovedni, da bi se lahko lotili tudi česa novega – in to velja tudi danes. Na naše veselje se je že ob izidu prve številke izkazalo in se nato še utrdilo, da je revija pri nagovarjanju bralcev uspešna. Takrat sploh še nisem vedela, da praktično vsi mediji na področju kulture obstajajo na podlagi javnega denarja, ne pa zaradi bralcev, k čemur smo se usmerili mi.

Osebno mi je celoten koncept regulacije države na področju ustvarjalnosti in medijev popolnoma tuj in v nasprotju s samim bistvom ustvarjanja. Na podlagi svojih izkušenj pri delu na področju medijev in kulture lahko trdim, da sedanji način poseganja države v, denimo, medijski prostor ne doprinese k višji kakovosti ustvarjenega. Kot mi je v pogovoru o medijih in slovenski ...