Je tretja Božja oseba, nam najbližja, saj je Sveti Duh v nas in mi v njem (Rim 8,11). Po njem smo deležni Božjega življenja, ki se razodeva v drži izročitve in daritve. Jezus ga poimenuje Tolažnik, ki bo ostal pri nas vekomaj in nas bo učil in spomnil vsega, kar je govoril (Jn 14,26). Imenuje ga tudi Duh resnice, ker nas bo uvedel v vso resnico, saj jemlje iz tega, kar je Očetovo in Sinovo (Jn 16,13-15). Sveti Duh je glavni protagonist Cerkve, On je tisti, ki v našem srcu nenehno šepeta: »Aba, Oče« in nas tako spominja, da smo ljubljeni sinovi. Imenovan je tudi Oče revežem, luč preblažena, dušam sladki gost ter tisti, ki suho zaliva, rane ozdravlja, madeže izmiva, uporno mehča, mrzlo ogreva, izgubljeno išče in vodi. V enem Duhu smo bili krščeni v eno skrivnostno Kristusovo telo (1 Kor 12,13), vsakemu pa so dani njegovi milostni darovi (karizme) v korist vsem. Tako je samo Duh tisti, ki med nami ustvarja enost občestva v vsej različnosti.