Vsi župljani, ne le birmanci in njihovi domači, smo poklicani k molitvi. Koliko dobrega lahko storijo starejši in bolni. S svojo molitvijo prosijo blagoslova in milosti Svetega Duha za vse. Birmanska devetdnevnica je kakor duhovna obnova za vso župnijo. 

Spodbude mladim

Mladost je čas izbire in odločitve. Sv. Janez Pavel II. je kot mlad duhovnik govoril mladim o pristni ljubezni. Učil jih je, kako naj se naučijo Božje ljubezni. Svoje poslanstvo je izpolnjeval tudi kot papež, zlasti ob svetovnih dnevih mladih. To je nadaljeval papež Benedikt XVI., ki je ob raznih priložnosti mladim namenil naslednje spodbude:

Sreča, ki jo iščete, sreča, ki jo imate pravico okušati, ima ime, ima obraz: to je Jezus iz Nazareta. Samo on daje človeštvu polnost življenja.

Jezus vas ljubi takšne, kakršni ste, v vaši krhkosti in šibkosti.

Pot k sreči. Jezus hoče biti vaš resnični prijatelj, vaš brat v življenju, učitelj, ki vam kaže pot, po kateri pridete k sreči. On vas ljubi takšne, kakršni ste, v vaši krhkosti in šibkosti, da bi se ob dotiku njegove ljubezni mogli spremeniti (nagovor, 2. 5. 2010).

Vprašanja. Bogati mladenič vpraša Jezusa: »Kaj moram storiti?« (Mr 10,17). Obdobje življenja, v katero ste potopljeni, je čas odkrivanja darov, ki vam jih je Bog poklonil, in vaših odgovornosti. Je tudi čas temeljnih izbir za gradnjo vašega načrta življenja. Je torej trenutek, da se vprašate o pravem smislu bivanja, da se vprašate: »Ali sem zadovoljen s svojim življenjem? Ali kaj pogrešam?« Kakor mladenič v evangeliju morda tudi vi doživljate negotovost, vznemirjenost ali trpljenje, ki vas nagiba k hrepenenju po izpolnjenem, ne povprečnem življenju, in se sprašujete: V čem je uspešno življenje? Kaj moram storiti? Kaj hočem doseči v življenju? Ne bojte se soočenja s temi vprašanji. Prisluhnite jim. Pričakujejo resne odgovore, ki morejo zadovoljiti vaša pristna pričakovanja življenja in sreče (nagovor 22. 2. 2010).

Obdobje življenja, v katero ste potopljeni, je čas odkrivanja darov, ki vam jih je Bog poklonil, in vaših odgovornosti.

Poslušanje. Da bi odkrili načrt življenja, ki vas more v polnosti osrečiti, poslušajte Boga, ki ima načrt ljubezni z vsakim od vas. Z zaupanjem ga vprašajte: »Gospod, Stvarnik in Oče, kakšen načrt imaš z mojim življenjem? Kaj je tvoja volja? Želim jo izpolniti.« Bodite prepričani, da vam bo odgovoril. Ne bojte se njegovega odgovora! »Bog je večji od našega srca in pozna vse« (1 Jn 3,20) (nagovor 22. 2. 2010).

Brez bojazni. Sporočilo: ne bodite ošabni, ampak ponižni. Hodite proti toku. Ne poslušajte zanimivih in mikavnih glasov, ki danes z mnogih strani vsiljujejo zgrešene vzorce življenja. To vas dosega zlasti s sredstvi obveščanja. Bodite budni! Bodite kritični! Ne nasedajte valu zavajanja. Ne bojte se izbirati »drugačnih« poti, ki kažejo pravo ljubezen: trezen in soliden slog življenja; iskrena in čista prijateljstva; pošteno zavzemanje pri študiju in delu; globoko skrb za skupno dobro.

Ne bojte se izbirati »drugačnih« poti, ki kažejo pravo ljubezen.

Poklicanost. Jezus se nikoli ne naveliča ozirati na vas z ljubečim pogledom in vas klicati, da postanete njegovi učenci, toda nekaterim predlaga radikalnejšo izbiro. Rad bi spodbudil mlade, da ste pozorni, ali vas Gospod vabi k večji podaritvi, v življenje službenega duhovništva. Bodite pripravljeni velikodušno in pogumno sprejeti to znamenje posebne ljubezni. Posvetujte se z duhovnikom ali duhovnim voditeljem (nagovor 22. 2. 2010).

Klic. Dragi mladi, z ljubeznijo in hvaležnostjo obdajajte svoje duhovnike. Če bi Gospod klical koga od vas k tej veliki službi ali obliki posvečenega življenja, se ne obotavljajte izreči svoje privolitve. Če že ni lahko, je pa lepo biti Gospodov služabnik, lepo je živeti zanj (nagovor 17. 6. 2007)!

Usmerjeni k večnemu življenju. Dragi mladi, spodbujam vas, da ne pozabite tega cilja v svojem načrtu življenja: poklicani smo k večnosti. Bog nas je ustvaril, da bi bili z njim, za vedno. Večnost bo pomagala dati poln smisel vašim izbiram in podeliti kakovost vašemu bivanju (nagovor 22. 2. 2010).

Poklicani smo k večnosti. Bog nas je ustvaril, da bi bili z njim, za vedno.

Prijateljstvo z Jezusom. Dragi mladi, danes vam ponavljam, kar sem rekel na začetku svojega papeževanja: »Kdor sprejme Kristusa v svoje življenje, ne izgubi ničesar, popolnoma ničesar od tega, kar življenje napravlja svobodno, lepo in veliko. Ne, samo v tem prijateljstvu se na široko odprejo vrata življenja. Samo v tem prijateljstvu se v resnici razkrijejo velike možnosti človeškega življenja. Samo v tem prijateljstvu izkušamo, kar je lepo in kar nas osvobaja. Kristus ne jemlje ničesar, o podarja vse!« (homilija 24. 4. 2005). Bodite popolnoma prepričani o tem: Kristus ne jemlje ničesar, kar je v vas lepega in velikega, ampak vse privede do popolnosti v slavo Boga in srečo ljudi, zveličanje sveta (nagovor 18. 8. 2005).

Celoten članek je dostopen naročnikom, ki ga lahko preberete v tiskani ali digitalni izdaji revije Communio (1/2026).