Življenje bl. Ludvika Martina (1823–1894), očeta sv. Terezije iz Lisieuxa, še posebej njegova zadnja leta, ko je trpel za težko boleznijo, daje lahko upanje vsem, ki danes trpijo za starostno demenco ali zaradi izkrivljenega doživljanja realnosti in podobnih psihičnih motenj. Ludvik Martin nam kaže, da je v vsakem obdobju mogoče nadaljevati svojo duhovno pot in v njej napredovati.

Toplo družinsko gnezdo

Ludvik je bil poročen z Zelijo, s katero sta imela več otrok, od teh je najbolj prepoznavna najmlajša hčerka, z redovnim imenom Terezija Deteta Jezusa ali mala Terezija, ena najbolj priljubljenih svetnic 20. stoletja. Po poklicu je bil Ludvik urar-draguljar, njegova žena Zelija pa čipkarica. Družina je bila materialno dobro stoječa, a kar je še pomembnejše, med njima je vladala globoka ljubezen in harmonija, o čemer pričajo tudi njuna pisma. Tako sta uspela ustvariti tudi toplo in ljubeče družinsko gnezdo za svoje otroke, ki pa ni bilo brez preizk...