Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Temelj jezika med zvestobo in skrajševanjem

Za vas piše:
Dejan Gabrovšek
Objava: 23. 09. 2025 / 07:35
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 23.09.2025 / 07:37
Temelj jezika med zvestobo in skrajševanjem
Knjige, wir: Wikimedia commons

Temelj jezika med zvestobo in skrajševanjem

V eni od predhodnih kolumn o Slovenski slovnici Jožeta Čuješa iz leta 1947 sem zapisal, da tretji del najverjetneje ni izšel. Prijazni bralec me je opozoril, da je izšel tudi tretji del, zato ga predstavljam v tej kolumni.

Tretji del Slovenske slovnice Jožeta Čuješa se začne z obvestilom, da je s tem delom slovnica zaključena, saj količina papirja ne omogoča nadaljevanja tiska. Vsebinsko se nadaljuje obravnava zaimkov, s katerimi se je končal drugi del. Najprej predstavi oziralne zaimke, in sicer kdor, kar in pridevniške kateri, koji, ki, kakršen, kolikršen. Tu tudi trdi, da pridevniške sklanjamo enako kot vprašalne, kar vsaj za ki ne velja, saj nima ustreznega vprašalnega zaimka (kot npr. kdo (vprašalni zaimek) proti kdor (oziralni zaimek)). Ostale zaimke po zgledu Breznikove slovnice uvršča med nedoločne – kot smo že omenili v predhodni kolumni, Čuješ zvesto sledi slovnici Antona Breznika, vsaj pri zaimkih pa je vsebina Čuješeve slovnice skorajda prepis Breznikove, le da izpušča zglede in manj pomembne informacije. 

Nato je predstavljen števnik, pri katerem prikaže sklanjatev števnikov od en do pet, ostale vrste števnika pa le našteje. Malo prostora nameni glagolu, sploh v primerjavi s samostalnikom in...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh