V slovenski družbi, za katero že pregovorno trdimo, da je »razklana« in da se ta razklanost v globalnem procesu naraščajoče polarizacije iz dneva v dan le še poglablja, je vsak poskus dialoškega tkanja vsaj tankih vezi, ki skušajo ohranjati skupnostno tkivo, vreden ne le pozornosti, temveč tudi odobravanja. Dejansko gre tu najprej za tkanje vezi zaupanja, kar je bistveni pogoj za morebitno poznejše sodelovanje, iskanje skupnih rešitev za skupne probleme. Gotovo je takih »tkalnic« zaupanja v naši družbi precej več, kot si lahko mislimo ob pogledu na to, kar na državljanske mize servirajo/serviramo mediji (pogosto je namreč medijski prodajni adut prav spodbujanje polarizacije, ne pa njena blažitev).

Naj na tem mestu omenimo le en tak projekt. V mislih imamo prizadevanje Janeza Zupana, katoličana in konservativca, med drugim ustvarjalca podkastov Konzerva in Sekular, v katerih se pogovarja z ljudmi z vseh koncev nazorskega spektra. Ta drža je prišla do izraz...