Nacionalni prepiri v jugovzhodnem alpskem prostoru in širše v Avstro-Ogrski so v drugi polovici 19. stoletja zajeli celotno takratno slovensko območje, tudi t. i. vzpeti svet. Na Slovenskem je bilo začetnik nacionalnega gibanja dobro situirano meščanstvo, ki je prednjačilo tudi pri začetkih športa in turizma. Takratni gorohodci so bili kljub navdušenju nad turizmom gotovo močno zaznamovani z vsakodnevnim življenjem, katerega sestavni del so bili še zlasti na področjih z narodno mešanim prebivalstvom tudi nacionalni boji. Svojih političnih čustvovanj se prav zaradi dnevnih peripetij pogosto pač ni dalo pustiti doma ali ob vznožju planin.

Tujcev je bilo v Julijcih vedno več, Slovenci pa kljub odprti železniški progi proti Jesenicam in naprej v Trbiž precej redki. Razloge za to gre zagotovo iskati tudi v slabšem gmotnem položaju večine slovenskega prebivalstva, ki si zaradi tega gorohodskih pustolovščin preprosto ni mogla privoščiti.

Med Slovenci veljata za zmagovit...