Guido Reni (1575–1642), z vzdevkom »božanski vodič« (guida divino), je bil v prvi polovici 17. stoletja najbolj iskan umetnik v Evropi. Njegova dela so na umetniškem trgu vse do konca 18. stoletja dosegala najvišje cene. V čast svojemu krstnemu imenu, iz katerega izvira njegov vzdevek, je postal učitelj mnogih umetnikov, ki so prihajali v njegov znameniti atelje.

Slika na naslovnici je delo njegovega zrelega obdobja. Prežeta je z vznesenostjo, milino in sozvočjem. V njej umetnik izraža polnost svojega življenjskega premišljevanja o skrivnosti Marijinega vnebovzetja.

Na robu zemeljskega modrosivega neba trije putti [otročiči, ki predstavljajo angelčke] umeščajo naš pogled kot gledalcev, saj je slika zamišljena tako, da jo opazujemo od spodaj, in nam tako pričara izbrušen pogled iz žabje perspektive. Eden izmed angelčkov gleda proti nam, druga dva pa zreta navzgor in kažeta smer našega razmišljanja: Marija iz Nazare- ta, ki vstopa v Božjo slavo. Slikar jo prikazuje z zlatim sijajem med oblaki, obrobljenim s kerubi.

Nad Marijo, Jezusovo Materjo, zaveje Duh, ki jo je obsenčil že pri oznanjenju – in razpihuje njen kraljevsko moder plašč, ki s svojo veličastno gubo ustvarja čudovit plapolajoč učinek. Ta veter oblikuje tudi tančico vedno Device Marije in jo s svojo močjo raztaplja v božansko svetlobo. Nežnost in milina linij, s katerimi je upodobljena, v povezavi z rahlo zasukanim gibom njenega telesa podarjata njeni pokončni postavi silhueto vzpenjajoče se, vrhunske elegance.

Tako se pred nami razodeva Theotokos [Bogorodica] v vzvišeni nežnosti svoje ponižnosti, upodobljena kot Brezmadežna, kot temeljni element njenega zmagoslavnega vnebovzetja.

Tako se pred nami razodeva Theotokos [Bogorodica] v vzvišeni nežnosti svoje ponižnosti, upodobljena kot Brezmadežna, kot temeljni element njenega zmagoslavnega vnebovzetja. Eden izmed angelov podpira njeno levo stopalo na svoji rami, drugi pa s podobno držo njeno desno koleno. Razširjeni roki in odprti dlani, iztegnjeni proti nebu, izražajo popolno odprtost za navdihe milosti. Njen obraz in oči so usmerjeni in excelsis (v višave), z izrazom, ki ga je znal poustvariti le Reni, navdihnjen s kopijo Rafaelove Ekstaze sv. Cecilije.

Jubilejno sveto leto, ki nam ga Cerkev podarja kot milostno izkušnjo, prinaša sad: upanje, ki ne osramoti. In »to upanje najde v Božji Materi svoj najvišji zgled.« V njej vidimo, da krščansko upanje »ni naivni optimizem, ampak dar milosti sredi realnosti življenja« (Bula ob razglasitvi rednega svetega leta 2025 Spes non confundit, 24).

Jubilejno sveto leto, ki nam ga Cerkev podarja kot milostno izkušnjo, prinaša sad: upanje, ki ne osramoti. In »to upanje najde v Božji Materi svoj najvišji zgled.«

Na praznik Marijinega vnebovzetja nas Cerkev uči: Bog, ki je v Marijinem življenju storil velike reči, jo je dvignil z dušo in telesom v nebeško slavo. Zato lahko svoje molitve zaupamo njej, da jih ponese naravnost v Božje srce:

Sveta Marija, Božja Mati in naša Mati, 

nauči nas, da bomo kakor ti –

ponižni in odprti za navdihe Božje milosti, 

da se bo Jezus, tvoj Sin, po našem življenju

mogel ponavzočiti v svetu in v nas storiti velike reči. 

In ko nastopi naša smrtna ura,

naj najdemo pribežališče v tvojem materinskem naročju 

v zaupanju, da nas boš ponesla s seboj

v nebeško kraljestvo, kjer si ti kraljica. Amen.

 Pierre-Marie Dumont je ustanovitelj revije MAGNIFICAT.

Članek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat št. 8/2025. Spremljajte spodbudne misli iz Magnificata na Facebook profilu @verujem.