Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Umiranje Mrtvega morja

Za vas piše:
Vid Sosič
Objava: 28. 05. 2022 / 16:00
Oznake: Iz življenja, Svet
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 28.05.2022 / 07:52
Ustavi predvajanje Nalaganje
Umiranje Mrtvega morja
Turisti lebdijo v zelo slani vodi Mrtvega morja. FOTO: REUTERS

Umiranje Mrtvega morja

Krčenje Mrtvega morja je okoljska katastrofa svetovnih razsežnosti: gladina se vsako leto zniža kar za en meter.

Mrtvo morje je eno najbolj znanih vodnih teles na svetu. Je najbolj slano, njegov breg pa tudi najnižje ležeča kopenska točka na svetu. 

Že Abrahamov nečak Lot je v neposredni bližini ušel pred hudobnimi ljudmi Sodome in Gomore, ki naj bi ležali ravno na njegovi obali. Takrat naj bi to »morje« tudi nastalo, pred tem pa je to bila dolina, imenovana Sidímska, za katero je pisano, da je bila polna smolnih jam. 

Tu je tudi bodoči kralj David našel zatočišče pred Savlom, ko ga je ta preganjal, prerok Ezekiel pa je prerokoval, da bo jezero nekoč sladko in primerno za živelj. 

Vendar pa se zdi, da se bo v večji meri zaradi neodgovornega človeškega ravnanja prej kot uresničitev Ezekielove prerokbe povrnilo stanje, ko Mrtvega morja še ni bilo. Kot bi se vrnili v čas Sodome in Gomore.

Plaže samevajo. FOTO: Pexels

Opuščeni hoteli

Krčenje Mrtvega morja je svetovna znana okoljska katastrofa, ki pa že desetletja ni več novica, zato o njej slišimo dokaj redko in nanjo pozabljamo. Na krčenje pa ne morejo pozabiti prebivalci Svete dežele, ki so od njega najbolj odvisni. 

Mnogi prebivalci njegove obale si slednji naziv vedno teže prisvajajo, saj se ta odmika vedno dlje od njihovih hiš. Šokanten je podatek, da se gladina jezera na leto spusti za kar en meter. 

Kljub temu da se je proces začel že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, pa se nikakor ne upočasnjuje. Znanih je veliko prizorov, ko pomol sameva sredi sušne zemlje, obala pa se vidi v daljavi, na stotine metrov daleč. 

To pa ni nič v primerjavi s celotnimi turističnimi resorti in hoteli, ki so jih bili primorani opustiti, saj njihova lokacija, ki je nekoč bila ob plaži, sedaj predstavlja s turističnega vidika premajhen potencial. 

Šokanten je podatek, da se gladina jezera na leto spusti za kar en meter.

Nekateri so še pred nekaj leti privabljali na tisoče turistov, ki so želeli izkusiti zdravilno moč znamenitega jezera in preizkusiti lebdenje na gladini, ki je mogoče v tem izrazito slanem jezeru, sedaj pa samevajo in razpadajo.

Reševanje pred izginotjem

Mnoge nevladne organizacije so zavezane temu, da Mrtvo morje rešijo pred izginotjem. Želijo si doseči pravne ukrepe, ki bi izčrpavanje omejevali. »Zasebna podjetja, ki izkoriščajo vodo Mrtvega morja, to dosežejo zastonj in ne plačajo nikakršnega davka za ta unikatni in redki naravni vir. Tako ni v nobenem drugem modernem gospodarstvu,« zatrdi Gideon Bromberg, direktor ene od organizacij. 

Mnoge nevladne organizacije so zavezane temu, da Mrtvo morje rešijo pred izginotjem.

Želijo si, da bi tovarne vodo izkoriščale odgovorno, če je to mogoče, sicer pa vidijo rešitev v tem, da se jih zapre. To sicer še ne bi ustavilo spusta vodne gladine, bi jo pa že upočasnilo. 

Sicer je ocenjeno, da bo tretjina prvotne površine v vsakem primeru obstala, bo pa voda dvakrat bolj slana od že tako najbolj slanega večjega vodnega telesa na svetu, mnoge ekološke posledice pa bodo nepopravljive.

Glavni povzročitelj te tragedije je človek.

Kljub mnogim očitkom se tudi politika počasi zaveda, da je potrebna dolgoročna rešitev. Impresiven je projekt izkopa 180 kilometrov dolgega kanala, ki bi v Mrtvo morje prinesel vodo z Rdečega morja. 

Vendar pa bi bila zanj potrebna usklajenost držav, kar se zdi manj verjetno. Tudi nekateri znanstveniki opozarjajo, da je kemijska sestava Mrtvega morja preveč unikatna, da da jo smeli mešati z vodo iz Rdečega morja, ker bi to lahko bilo katastrofalno za ekosistem. Kljub temu se razprava o tem nadaljuje. 

Iščejo tudi druge načine: zaščito prek Unesca, revitalizacijo toka Jordana, z umetniškimi projekti ozaveščanja idr. Kljub nesreči razlogi za optimizem ostajajo. Odgovornost pa je na vsem človeštvu, saj je edinstven naravni spomenik vredno ohraniti tudi za naslednje rodove in romarje v Sveto deželo.


Prispevek je bil v celoti objavljen v tedniku Družina (21/2022). 

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh