Upokojenci niso problem samo zaradi nizkih pokojnin, ki so premajhne celo za zdrave. Pod sedanjo vlado, ki je izrazito bogataška, leva in trdi, da ima poseben posluh za socialno problematiko, število revnih narašča. Še huje je s potrebnimi pomoči in oskrbe. Slovenska družba se je ne samo postarala, ampak predvsem spremenila. Družin, ki bi lahko skrbele za pomoči potrebne svojce, ni niti na podeželju! Otroci tega ne morejo, za delo sposobni so v službi, stari še sami sebi ne morejo pomagati. 

Skoraj polovica upokojencev živi na meji revščine ali pod njo, okoli 60.000 jih trpi energetsko revščino.

Če je pred leti manjkalo postelj v domovih za starostnike, jih je sedaj več tisoč praznih. Plače za delavce v njih so prenizke. Napovedujejo zaposlovanje ljudi iz Nepala. To ni nič drugega kot izkoriščanje njihove stiske in revščine. Da ne govorimo o možnostih njihovega dela, saj se s prebivalci domov ne bodo mogli niti sporazumeti.

Kot se spominjamo, so komunistične oblasti onemogle in ostarele naseljevale v bivše gradove, prazne samostane, praviloma stran od ljudi in oči. Za njih so bili onemogli zgolj neželeni problem. Za svoje na posebnem tajnem seznamu so gradili posebne bolnice in domove. Po osamosvojitvi in demokratizaciji se je to spremenilo. Kljub temu so potrebe prehitevale možnosti. Pod sedanjo vlado je vse skupaj zgrmelo skupaj in postalo politično vprašanje.

Skrb za življenjski standard je bistvo in smisel dobre politike. Po tem se ja ta v zgodovini ločila na dobro in slabo. Ker je Slovenija že zakorakala v predvolilni čas, bodo pokojnine eno osrednjih vprašanj. Vlada mora izvesti reformo pokojninskega sistema, če želi dobiti denarno pomoč zaradi poplav. Samo govori in obljublja. Razveljavila je dobre zakone prejšnje vlade, novih ni. To, kar napoveduje, bo slabše od sedanjega sistema. 

Skrb za življenjski standard je bistvo in smisel dobre politike.

Sredi leta bo uveden nov davek za kritje stroškov dela pomoči in oskrbe potreb, ki ga bodo morali plačevati celo upokojenci. Ljudi za izvedbo oskrbe ostarelih pa ni. Da ne govorimo o nedosegljivi zdravstveni negi. Biti star in bolan je v Sloveniji tragedija! Ker bo to izvedla tako kot nedavno plačilno reformo, ko so revni še bolj revni, »njihovi« pa bogatejši, bo politični boj oster. Ni jim zaupati. V Sloveniji sta korupcija in kraja velik problem. Že sedaj je splošno znano, da so centri za socialno delo, ki skrbijo za pomoči potrebne, dejansko denarnica komunistov, ki imajo na ključnih položajih zaposlene svoje ljudi. Socialno vprašanje bo zato obravnavano ne samo politično, ampak tudi ideološko.

V Sloveniji je potreben globok prelom s krivično preteklostjo, ki ga lahko stori samo politika. Kot osamosvojitev. Nehajo naj se ukvarjati s preteklostjo in naj skrbijo za prihodnost. Komunizem je slonel na krampih in lopatah. Še najslabše je bilo delavkam v tekstilnih in konfekcijskih tovarnah, ki so imele take norme, da si še na stranišče niso upale. Plače so bile najnižje možne. Saj bi šle ženske rajši v boljše službe, toda teh ni bilo. Kriv je nekdanji politični in gospodarski sistem, slabo vodenje, ne lenoba, in to je treba popraviti. Osamosvojitev v revščino ni bila nikoli cilj demokratične Slovenije!

Osamosvojitev v revščino ni bila nikoli cilj demokratične Slovenije!

Ker Slovenija nima pokojninskega fonda, ampak se denar nabira sproti od zaposlenih, pretekla vplačila so zgolj merilo za odmero pokojnine, je problem lažje rešljiv. Tudi in predvsem na račun premožnejših, ki bodo v imenu humanosti (in krščanstva) ter slovenstva morali biti solidarni. Več imaš, več moraš prispevati za skupnost. Pokojnina se ne sme nikomur zmanjšati, samo revnim hitreje in izredno povečati!

Članek je bil objavljen v reviji Naša luč (04/2025).