Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

V človeško bitje je vsajeno nekaj božanskega

Za vas pišejo:
Tatjana Trontelj, Lenart Rihar
Objava: 29. 11. 2023 / 08:49
Čas branja: 16 minut
Nazadnje Posodobljeno: 01.12.2023 / 11:00
V človeško bitje je vsajeno nekaj božanskega
Akademik Jože Trontelj. FOTO: Tatjana Splichal

V človeško bitje je vsajeno nekaj božanskega

»Poslovil se je človek, ki je v svojim delom in življenjem poosebljal dosledno etično držo in bil v marsičem narodova vest,« smo 9. decembra 2013 zapisali na Družinini spletni strani in tako javnosti posredovali vest o smrti akademika Jožeta Trontlja. Desetletje pozneje se tega izjemnega človeka, ki je v številnih vlogah (predsednik SAZU, predsednik državne komisije za medicinsko etiko, zdravnik, profesor, raziskovalec, predavatelj, ne nazadnje tudi avtor prispevkov za prilogo, ki jo držite v rokah) v slovenski prostor prinašal resnično modrost, spominjamo z globokim spoštovanjem in zavestjo, kako v zagatnem času, v katerega smo potopljeni do vratu, pogrešamo njegovo jasno besedo. A ta beseda je vendarle tu, zapisana v njegovih govorih, predavanjih, publicističnih prispevkih; do danes ni izgubila aktualnosti, prav nasprotno – z desetletne razdalje še bolj prepoznavamo njeno (streznitveno, pa tudi hudomušno) prodornost. V spomin na pokojnega akademika ob obletnici njegove smrti v branje ponujamo izbor njegovih misli o …

O človeški naravi

Med človeškimi občutji je še komaj kakšno, ki bi bilo tako brez racionalne podlage, kot sta ošabnost in napuh. S čim se sploh smemo ponašati? Če smo inteligentni, je to dar, ki nam je bil položen v zibelko. Če smo dobro izobraženi, dolgujemo to staršem in šoli. Če smo ugledni, je to zasluga tisočletij trde zgodovine, truda in neštetih žrtev naših prednikov, ki so oblikovali našo kulturo.

Če smo premožni, ali je to sploh lahko naša zasluga? Materialne vrednote, ki jih posedujemo, so rezultat dela in truda generacij ljudi pred nami. Lahko pa so na moralno vprašljive ali celo oporečne načine prisvojeni sadovi dela ljudi našega časa. Če vse to odštejemo, na kaj smo še lahko ponosni? Ošabnost torej pove nekaj slabega o razumnosti samovšečneža. Ponos je treba zamenjati s skromnostjo. Tega nam ne svetuje samo razumski razmislek. Večja skromnost nam tudi polepša življenje, naenkrat je lažje in bogatejše. Vzdrževati neupravičen videz, da si boljši od d...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh