Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Včerajšnja revolucija - zakaj nas še vedno boli?

Za vas piše:
Jan Peršič
Objava: 20. 05. 2025 / 22:30
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 20.05.2025 / 22:34
Včerajšnja revolucija - zakaj nas še vedno boli?
Kočevski rog, Vir: Adobe Photo

Včerajšnja revolucija - zakaj nas še vedno boli?

Čeprav je od konca vojne minilo osemdeset let, se posledice revolucije še vedno čutijo - ne kot zgodovina, ampak kot bližnja rana. Še živimo z njenimi žrtvami, dediči, spomeniki in lažmi. Z zmedenim molkom nekdanjih revolucionarjev in z njihovo tiho privolitvijo, da se zločin skrije v praznični govor. Zato ni zgodovina tista, ki nam jo razlaga - še vedno jo pišemo.

Kako daleč je pomlad leta 1945? Občutek trajanja časa se z leti spreminja. V otroštvu se zdi, da teče silno počasi. Nekje v adolescenci se tek začne počasi pospeševati; čez kaki dve desetletji čas že drvi. V študentskih letih ima človek občutek, da je sedem let oddaljeni zadnji del osnovne šole že zelo daleč, petnajst let oddaljeno otroštvo pa se zdi kakor pogreznjeno v megleno pradavnino. V srednjih letih pa se tako sedem kot petnajst let stari dogodki zdijo, kot bi se »zgodili včeraj«. Z leti tako narašča osuplost od misli, da je neko obdobje, ki se zdi precej blizu, od sedanjosti oddaljeno enako, kot je bil nekoč oddaljen neki prejšnji čas, ki se je tedaj zdel že daven. Podobno velja tudi za čas pred rojstvom. Starejši ko je človek, bolj je zaprepaden, ko denimo pomisli, da se je neki dogodek, ki se mu je zdel starodaven, zgodil toliko let pred njegovim rojstvom, kolikor jih ima sam sedaj. To sicer ne spremeni občutka oddaljenosti, zavemo pa se njegove subjektivnosti: na razumski ra...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh