Vsakič, ko vidim kristjane, otroke Besede, kako se kot majhni otroci groma bojijo besed, me to pravzaprav neskončno zabava. Še bolj, ko se začnejo s cerkvene strani pojavljati pozivi, da je treba nekatere besede prepovedati, odstraniti z obzorja, da zanje ni prostora v našem vesolju, ki ga velikokrat sami vedno bolj tiščimo v vzporednost in na obrobje. Hkrati pa se pritožujemo, da nismo dovolj družbeno relevantni. Resno, tako kratek spomin imamo, gospodje?

Na take dni se spomnim na izsek iz stand-up nastopa britanskega komika Rickyja Gervaisa, kjer povzema pogovor med angelom in Bogom, ko slednji ustvarja človeka.

Angel: Kaj delaš?

Bog: Človeka ustvarjam.

A: U, kaj bo pa imel?

B: Kako misliš, kaj bo imel?

A: Bo imel mogočne čekane in kremplje?

B: Ne.

A: Bo imel strup?

B: Ne.

A: Bo imel oklep z bodicami?

B: Ne.

A: Ja, kako bo pa preživel v divjini?

B: Aaaaa, to ... dal mu bom najbolj razvite možgane v živalskem kraljestvu. Z njimi bo znal izdelati orožje, s katerim bo premagal bitja, ki...