Rim je vse od začetka krščanstva veljal za kraj milosti, saj je hranil posmrtne ostanke apostolov Petra in Pavla, ki sta tu pretrpela mučeniško smrt. Romarji so tja zahajali že zelo zgodaj, bolj množično pa od 4. stoletja dalje, ko je bilo kristjanom omogočeno svobodno izpovedovanje vere. Na to kaže tudi starodavna romarska pot Via Francigena, ki je najstarejša kulturna in trgov-
ska pot v Evropi. Toda Rim je kot romarski kraj dolga stoletja ostajal v senci Svete dežele. Več romarjev se je začelo stekati v večno mesto od srednjega veka naprej, posebno po letu 1244, ko je Zahod v boju z islamom dokončno izgubil Jeruzalem.

Sveta leta

Posebno priložnost za romanja so predstavljala sveta leta; prvo táko je bilo leta 1300. Romarji so začeli množično obiskovati glavne rimske bazilike, da bi prejeli popolni odpustek. Na začetku sta bili to baziliki sv. Petra in sv. Pavla, do konca 14. stoletja pa sta se jima pridružili še bazilika Marije Velike (Marije Snežne) i...